véter vent moški spol
vetrovi (medicina) flatuosités ženski spol množine, vents
severni veter vent du nord, aquilon moški spol, tramontane ženski spol
južni veter vent du sud, autan moški spol
blag, mil veter vent doux, brise ženski spol, (pesniško) zéphyr moški spol
leden veter vent glacial (ali cinglant)
pasatni veter (vent) alizé moški spol
ugoden veter vent favorable
viharen veter vent soufflant en tempête (ali impétueux, violent)
umirjen veter vent modéré
veter piha, vleče le vent souffle
veter se obrača, sprevrže le vent tourne
imeti veter v hrbet avoir vent arrière, avoir le vent dans le dos (ali en poupe)
raztresen na vse vetrove dispersé à tous les vents (ali aux quatre vents, aux quatre coins)
obračati plašč po vetru (figurativno) tourner à tous les vents, aller selon le vent, biaiser, tourner comme une girouette
kdor seje veter, žanje vihar qui sème le vent, récolte la tempête
Zadetki iskanja
- véter viento m
vetrovi (med) flatulencia f
v vetru, pri vetru al viento
kot veter hitro como el viento
mil, blag veter brisa f, poet céfiro m
leden (nasprotni, pasatni, južni, svež, ugoden, viharen, z morja) veter viento glacial (contrario, alisio, sur, fresco, favorable, huracanado, del mar)
severni veter viento (del) norte, poet aquilón m
viharen veter viento de tormenta
veter, ki reže viento cortante
imeti dober veter (t. j. v hrbet) tener viento de popa
imeti veter proti sebi tener viento de cara (ali de frente)
govoriti v veter (fig) hablar en balde
pluti proti vetru navegar contra el viento, orzar, navegar a la orza
veter piha el viento corre (ali sopla)
piha močan veter sopla un viento recio
veter se je polegel el viento ha amainado
veter se je prevrgel el viento ha cambiado
plapolati v vetru flotar al viento
torej od tam piha veter? (fig) fam ¿conque de ahí sopla el viento, eh?
raztresti na vse vetrove dispersar a los cuatro vientos
veter postaja močnejši el viento va cargando, el viento se va afirmando
veter se umirja el viento se encalma
obračati plašč po vetru (fig) arrimarse al sol que más calienta, amoldarse a las circunstancias
kdor seje veter, žanje vihar quien siembra vientos, recoge tempestades
sedaj piha drug veter (fig) ahora soplan otros vientos, las cosas han cambiado radicalmente - visók alto; elevado ; fig sublime ; (visoke postave) de gran estatura (ali talla) ; muy alto
biti 100 m visok tener mil metros de altura
visoki čevlji botas f pl, (z visoko peto) zapatos m pl de tacón alto
visoki C (glas) do m de pecho
visoka cena precio m elevado (ali alto)
visoka družba alta sociedad f
visok igra juego m alto
visoki komisar Alto Comisario m
Visoka Porta (hist) la Sublime Puerta
visoka starost edad f avanzada
visok uradnik alto funcionario m
visoka živina (fig) fam pez m muy gordo
imeti visoko mnenje o tener un alto concepto de - višína altura f ; elevación f ; nivel m ; (zneska) importe m
z višine (des)de lo alto (de)
v višini arriba; en el aire
na isti višini al (mismo) nivel de, a la misma altura de
višina 5 metrov cinco metros de altura (ali de alto)
do višine (zneska) 1000 peset hasta el valor (ali importe) de mil pesetas
nadmorska višina altitud f
merjenje višine altimetría f
dvigati se v višino elevarse, alzarse
dvigniti v višino alzar, levantar
višina vode nivel m del agua
pridobiti na višini ganar altura - ἀγανός 3 (ἄγαμαι) ep. poet. prijazen, mil, blag, ljubezniv.
- ἀσπάσιος 3 ep. ἀσπαστός 3 ion. ep. (ἀσπάζομαι) dobrodošel, zaželen, ljub, mil, drag, zadovoljen, vesel, rad, ἀσπασίως ἴδε γαῖαν vesel je bil, da je zagledal zemljo.
- γλυκύς, εῖα, ύ [Et. iz δλυκύς, lat. dulcis. – comp. ep. γλυκίων] sladek; prijeten, prijazen, ljubezniv, mil.
- ἐπι-ήρανος 2 ep. ugoden, prijeten, povoljen, mil.
- ἐραννός 3 (ἐράω) ljubljen, mil, ljubek, prijeten, lep.
- ἐρί-ηρος 2 [pl. metapl. ἐρίηρες] ep. ljub, mil, drag.
- εὐ-ᾱής 2 (ἄημι) ion. poet. ugodno pihljajoč; pren. ugoden, mil, prijazen, sladek ὕπνος.
- εὔ-χαρις, ι, gen. ιτος (χάρις) 1. ljubek, mil, prijeten, dobrodošel, dovtipen, šaljiv, prebrisan. 2. prikupen, priljubljen.
- εὐ-χάριστος 2 (χαρίζομαι) 1. hvaležen NT. 2. prijeten, ugoden, šaljiv, mil, srečen. – adv. -ίστως srečno, mirno.
- ἐφ-ῑ́μερος 2 poet. zaželen, mil, ljubek.
- ἡδύς, εῖα, ύ, dor. ἁδύς [Et. iz σϝαδύς, idevr. swad-, lat. suāvis (iz swādvis), nem. süß (stvn. suozi). – comp. ἡδίων sup. ἥδιστος]. 1. o stvareh: sladek, ugoden, prijeten, mil, okusen, ljubek, slasten; ἡδὺ γελάω sladko, od srca se (za)smejem; ἡδὺ κνώσσω sladko, mirno spavam; τὰ ἡδέα prijetnosti, užitki, zabave; ἡδύ (ἐστι, γίγνεταί) τινι prijetno je komu, poljubi se komu. 2. o osebah: radosten, vesel, prijeten, mil, ljubezniv, dobrosrčen, preprost, naiven; adv. ἡδέως, comp. ἥδιον, sup. ἥδιστα prijetno, z veseljem, slastno; sup. z največjim veseljem, ἡδέως ἔχω τινί naklonjen sem komu.
- ἠθεῖος 3 (ἦθος) ep. mil, drag, ljub.
- ἤπιος 3 in 2 (ἠπάομαι krpam, zdravim) 1. mil, pohleven, blag, prijazen, dobrotljiv, milosten, τινί komu, ἤπια οἶδα naklonjen sem komu, prijatelj sem komu, τὸ πνῖγος ἠπιώτερον γέγονεν vročina je ponehala, πρὸς τὸ ἠπιώτερον καθίστημι ublažim, potolažim. 2. nežen, olajšujoč, hladilen φύλλα, φάρμακα. – adv. ἠπίως prijazno, tiho.
- θῡμ-ᾱρής 2, ep. tudi θυμ-ήρης, poet. θυμ-άρμενος 3 (θυμός, ἀρέσκω) (srcu) prijeten, zaželen, mil, ljub, drag, ugoden; dobrodošel.
- ἱκέσιος 3 in 2 poet.; ἱκετήριος 3 ἱκτήριος 3 poet., ἱκετήσιος 3 ep. (ἱκέτης, ἱκτήρ) a) kar se tiče onega, ki ponižno prosi, ponižno (milo) proseč pomoči, pomoči iščoč, ponižen, mil λιταί; ἱκεσία (γίγνομαι) = ἱκέτις; b) ἱκτήρια φωτῶν ἀθλίων ponižno proseči bedni možje, ponižni, nesrečni prosilci (prosilke).
- ἵλαος 2, (ῑ) at. ἵλεως, ων, acc. ἵλεω [Et. iz σι-σλα-ϝος, ἵλεως iz σι-σλη-ϝος, gl. ἵλημι] ep. poet. 1. mil(osten), milostljiv, usmiljen, naklonjen, blag. 2. vesel.