Franja

moč² [ó] ženski spol (-i …)

1. (jakost) die Kraft, die Stärke (vetra Windstärke, vojska bojna Kampfstärke, dejanska Ist-Stärke, magnetnega polja Polstärke, neznanska Riesenkraft, orkanska Orkanstärke, polna Vollkraft, prebojna Durchschlagskraft, rušilna Sprengkraft, sesalna Saugkraft, številčna vojska Truppenstärke, Mannschaftsstärke, udarna Stoßkraft)

2. (zmožnost, sila) das Vermögen, Kraft (adhezivna Haftvermögen, figurativno čarobna Zauberkraft, čudežna Wunderkraft, dokazna Beweiskraft, gospodarska Wirtschaftskraft, izrazna Ausdruckskraft, kupna Kaufkraft, moška Manneskraft, obrambna Wehrkraft, ogrevalna Heizkraft, pokrivanja Deckkraft, povedna Aussagekraft, pralna Waschkraft, prebojna poganjkov agronomija in vrtnarstvo Triebkraft, predstavna Vorstellungsvermögen, presoje Urteilskraft, zdravilna Heilkraft)
spolna moč die Potenz, die Liebeskraft

3. (oblast) die Macht, die Machtstellung, die Gewalt
… moči Macht-
(center das Machtzentrum, faktor der Machtfaktor, skupina die Machtgruppe, instrument das Machtinstrument, merjenje die Machtprobe, nakopičenje Machtanhäufung, odnos die Machtbeziehung, pozicija Machtstellung, Machtposition, razmerje das Machtverhältnis, sredstvo das Machtmittel, struktura die Machtstruktur, vprašanje die Machtfrage, zavest das [Machtbewußtsein] Machtbewusstsein)
odvzem moči, zmanjševanje moči die Entmachtung
odvzeti moč/zmanjševati moč komu (jemanden) entmachten
dati čutiti svojo moč (jemanden) seine Macht fühlen lassen

4.
delovna moč (delavec) die Arbeitskraft, -kraft
(pisarniška Bürokraft, strokovna Fachkraft, učna Lehrkraft, vrhunska Spitzenkraft)

5. (učinkovitost) die Wirksamkeit
|
izgubljanje moči medicina der Kräfteschwund
merjenje moči das Kräftemessen
politika moči die Politik der Stärke, Machtpolitik
razmerje moči das Kräfteverhältnis
rezerva moči die Kraftreserve
tratenje moči die Kraftvergeudung
imeti isto moč gleich stark sein
imeti več moči stärker sein, figurativno am längeren Hebel sitzen
iztisniti vse moči iz das letzte herausholen aus
zbrati vse moči alle seine Kräfte sammeln
kar se moči tiče kräftemäßig
ki daje moč kraftspendend
|
na vso moč aus voller Kraft, mit aller Kraft, kričati ipd,: aus allen Kräften, was das Leder hält
na vso moč hvaliti des Lobes voll sein über, über den grünen Klee loben
na vso moč se veseliti sich diebisch freuen
kričati na vso moč sich den Hals/die Kehle/die Lunge ausschreien
na koncu (svojih) moči mit seiner Kraft am Ende (sein), ausgebrannt
po najboljši moči nach Kräften
pri močeh bei Kräften
(povsem) pri močeh im (vollen) Besitz seiner Kräfte
biti pri močeh bei Kräften sein, spet po bolezni ipd.: wieder auf dem Posten sein
v stari moči agronomija in vrtnarstvo in alter Tracht
kar je v moji moči was in meinen Kräften steht, was in meiner Macht steht
storiti vse, kar je v (moji/njegovi …) moči sein Möglichstes tun, alles, was in (meiner/seiner …) Macht steht, tun
vse, kar je v človeški moči alles Menschenmögliche
ne biti v (moji/ njegovi …) moči nicht in meiner/seiner Macht stehen
z vso močjo mit voller Kraft, mit voller Wucht
z zakonsko močjo pravo mit Gesetzeskraft
pogon s človeško močjo Antrieb mit Muskelkraft
pravo z dokazno močjo beweiskräftig
s svežimi močmi mit frischen Kräften
z zadnjimi močmi mit letzten Kräften
z združenimi močmi mit vereinten Kräften
biti s svojimi močmi na koncu am Ende seiner Kraft sein

moderate¹ [mɔ́dərit] pridevnik (moderately prislov)
zmeren, umerjen vzdržen, skromen; enostaven, preprost (življenje); srednji, majhen, nizek

moderate in drinking zmeren v pijači
vremenoslovje moderate breeze zmeren veter (jakosti 4)
moderate gale zmeren vihar (jakosti 7)

mok|er [ó] (-ra, -ro) [naß] nass; dan: diesig; čisto: [klatschnaß] klatschnass, durch und durch [naß] nass, [tropfnaß] tropfnass
moker kot cucek/miš [pudelnaß] pudelnass, [patschnaß] patschnass, [quitschnaß] quitschnass, [naß] nass wie eine gebadete Maus, [pitschnaß] pitschnass
od dežja: [regennaß] regennass; od potu: [schweißnaß] schweißnass, človek: schweißgebadet; od solza: [tränennaß] tränennass
moker sneg der [Naßschnee] Nassschnee
moker do kože bis auf die Haut [durchnäßt] durchnässt
figurativno moker za ušesi [naß] nass hinter den Ohren
Naß- (jakost die [Naßfestigkeit] Nassfestigkeit, klobučevina der [Naßfilz] Nassfilz, para der [Naßdampf] Nassdampf, priprava die [Naßaufbereitung] Nassaufbereitung, stiskalnica die [Naßpresse] Nasspresse, teža das [Naßgewicht] Nassgewicht, tla der [Naßboden] Nassboden, brušenje das [Naßschleifen] Nassschleifen, lepljenje die [Naßklebung] Nassklebung, stiskanje das [Naßpressen] Nasspressen, vlečenje das [Naßziehen] Nassziehen)
tehnika, metalurgija moko zasipanje der Spülversatz

mountain [máuntin] samostalnik
gora (tudi figurativno)

a mountain is raised off my spirits kamen se mi je odvalil od srca
to climb mountains iti v hribe
mountains high izredno visok
to make a mountain out of a molehill napraviti iz muhe slona
the mountain on labo(u)r veliko hrupa za prazen nič
zgodovina the Mountain jakobinska stranka v francoski revoluciji
Mountain State vzdevek za Montano in Zahodno Virginijo (ZDA)

naglas¹ moški spol (-a …) der Akzent, die Betonung; znak: das Betonungszeichen; der -akzent, der -ton (besedni Wortakzent, glavni Hauptakzent, Starkton, stranski Nebenakzent, Nebenton, na besedni skupini Wortgruppenakzent, stavčni Satzakzent)
jakostni/dinamični naglas dynamischer Akzent, Druckakzent, Stärkeakzent
tonemski/muzikalični musikalischer Akzent, Tonhöhenakzent, tonaler Akzent
stalni naglas fester/gebundener Akzent
premični naglas freier/ungebundener Akzent
brez naglasa akzentfrei
s šibkim naglasom [schwachbetont] schwach betont

odbójen fizika repulsive

odbójna jakost, odbójni, koeficient reflectance, reflection factor
odbójni kot angle of reaection
odbójna moč power of repulsion

papig|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija der Papagei
bleščeča papiga der Glanzsittich
Bourkova papiga der Bourkssittich
črnoglava papiga Grünzügelpapagei
dolgoperuta papiga Langflügelpapagei
gorska papiga der Bergsittich
jamska papiga der Höhlensittich
karolinska papiga der Karolinasittich
klinastorepa papiga der Keilschwanzsittich
kraljevska papiga der Königssittich (rdečetrebušna Rotbauch-Königssittich)
netopirska papiga Fledermauspapagei
nosata papiga Nasenpapagei
patagonska papiga der Patagoniensittich
ploskorepa papiga der Plattschweifsittich
pozemeljska papiga der Erdsittich
pritlikava papiga Zwergpapagei
rdečeperutna papiga der Rotflügelsittich
rumenotrebušna papiga der Gelbbauchsittich
siva papiga (jako) Graupapagei
slamnatorumena papiga der Strohsittich
sovja papiga Eulenpapagei
Stanleyeva papiga der Stanleysittich
tibetanska papiga der Tibetsittich
papiga vaza Vasapapagei
žlahtna papiga Edelpapagei
morska papiga (mormon) der Papageitaucher

phrygien, ne [frižjɛ̃, ɛn] adjectif frigijski

bonnet masculin phrygien frigijska, jakobinska čepica

pokrovač|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die [Kammuschel] Kammmuschel
mala pokrovača Chlamys: [Kammuschel] Kammmuschel (pisana Bunte)
velika pokrovača Pecten: Pilgermuschel (romarska Echte, grebenasta Große, velika Jakobsmuschel, modrooka Blauäugige)

pokrováča (-e) f zool. pl. pokrovače pettini, pettinidi (sing. -e) (Pectinidae);
velika, jakobova pokrovača cappasanta (Pecten jacobaeus)

polj|e³ [ó] srednji spol (-a …) fizika das Feld, -feld (nasprotno elektrika Gegenfeld, izmenično Wechselfeld, sil Kraftfeld, smeri matematika Richtungsfeld, valovno Wellenfeld)
električno polje elektrisches Feld
jakost električnega polja fizika elektrische Feldstärke
magnetno polje Magnetfeld
jakost magnetnega polja fizika magnetische Feldstärke
gravitacijsko/težnostno polje Gravitationsfeld, Schwerefeld
zemljino magnetno polje erdmagnetisches Feld
skalarno polje matematika Skalarfeld
vektorsko polje matematika Vektorfeld
kvantna teorija polja die Quantenfeldtheorie
moč magnetnega polja die Polstärke
brez električnega polja feldfrei
z električnim poljem felderfüllt
teorija polja die Feldtheorie
točka polja der Feldpunkt

poljski pridevnik
1. (o Poljski in Poljakih) ▸ lengyelV zgodbi spoznamo družino poljskega rodu, ki živi v predmestju Detroita. ▸ A történetben egy lengyel származású családdal találkozunk, akik Detroit külvárosában élnek.
Samo v Ameriki živi danes več kot deset milijonov prebivalcev poljskega rodu, prav toliko jih je še v številnih državah po vsem svetu. ▸ Ma csak Amerikában több mint tízmillió lengyel származású ember él, és ugyanennyien élnek még a világ számos országában.Povezane iztočnice: poljski zlot

2. (o jeziku) ▸ lengyel
Sama pa je v restavraciji naročila jagode, dobila pa borovnice, saj poljska beseda jagoda pomeni slovensko borovnico. ▸ Ő maga epret rendelt az étteremben, és áfonyát kapott, mivel a lengyel jagoda szó szlovénul áfonyát jelent.
Povezane iztočnice: poljski jezik

3. (o obdelovalni površini) ▸ szántóföldi, mezeiV poljskih poskusih na območju Gorenjske smo preverjali pridelke različnih sort ajde. ▸ A Gorenjska régióban végzett szántóföldi kísérletekben különböző hajdinafajták terméshozamát vizsgáltuk.Nežni zeleni travniki, poljsko cvetje in cvetoča narava so zdaj najlepše. ▸ A zöldellő rétek, a mezei virágok és a virágzó természet most a legszebb.Stanje poljske divjadi je marsikje že zaskrbljujoče, tako da so storili dodatne ukrepe za zaščito in varovanje zajcev in fazanov. ▸ A mezei vadak helyzete sok helyen már most is aggasztó, ezért a nyulak és a fácánok védelme és megőrzése érdekében további intézkedéseket hoztak.V poletnem času je gospodar stopil na polje, da razgleda, kako gredo poljska dela, nato pa je že ob treh zopet razrezal hlebce za malico pomočnikom. ▸ Nyáron a gazda kiment a földekre, hogy megnézze, hogyan halad a munka, majd három órakor már vágta a kenyereket a segédek uzsonnájához.

4. v fiziki (o električnem ali magnetnem polju) ▸ tér

potres [è] moški spol (-a …) geografija das Erdbeben, Beben (bližnji Nahbeben, lokalni Lokalbeben, Ortsbeben, oddaljeni Fernbeben, na morskem dnu Seebeben)
jakost potresa die Bebenstärke

potrès (-ésa) m

1. terremoto, sisma, scossa:
potres pete jakostne stopnje po Richterju terremoto di V grado della scala Richter
priskočiti na pomoč prizadetim ob potresu soccorrere i terremotati
epicenter potresa epicentro del terremoto
žarišče potresa ipocentro, fuoco del terremoto, focolare sismico
katastrofalen potres terremoto catastrofico
tektonski potres terremoto tettonico
udorni potres terremoto carsico
vulkanski potres terremoto vulcanico

2. pren. terremoto, sconquasso

potresni sunek moški spol geografija der Erdstoß
jakost potresnih sunkov die Bebenstärke

régleur, euse [reglœr, öz] masculin, féminin črtalec, -lka; masculin delavec, ki uravnava, regulira naprave, stroje, uravnavalec

(en horlogerie, en balances ur, tehtnic); féminin stroj za liniranje papirja
régleur de puissance (radio) naravnač jakosti zvoka

re-spondeō -ēre -spondī -spōnsum (re in spondēre)

1. proti (v zameno) obljubiti (obljubljati), obetati, zagotoviti (zagotavljati), prepričati (prepričevati): par pari respondes dicto Pl., par pari respondeatur Ci. ep.

2. odgovoriti (odgovarjati), ustno: tibi non rescribam, sed respondeam Sen. ph., potem sploh ustno ali pis(me)no odgovoriti (odgovarjati), reči, deti, dejati v odgovor, odvrniti kaj, komu, kaj na kaj: epistulae Ci., brevi litteris alicuius Ci., adversario Q., alicui ad rogatum Ci., respondere contra aliquid Ci., adversus haec in hanc sententiam L., videas, quid respondeat Ci.; impers.: non est respondendum ad omnia Ci.; dopolnilo z de: quid de illis respondeat Ci.; z neodvisnim govorom: respondeo: „At ego omnino non fui“ Ci.; z odvisnim vprašanjem: nisi respondisset, quid facturus esset Ci.; z ACI: Plin., Iust., S. idr., respondit istum ad se misisse Ci.; z obj.: ne mihi verbum ullum respondeas Ci.; pesn.: non canimus surdis, respondent omnia silvae V. odgovarjajo = se oglašajo v odgovor, odmevajo v odgovor, se odzivajo = saxa respondent voci Ci. = respondent flebile ripae O.; occ.
a) (o preročišču in svečenikih) odgovoriti (odgovarjati), dati (dajati) odgovor, (na)svetovati, da(ja)ti nasvet: Ci., S., L., T. idr., Pythia respondit, ut moenibus ligneis se munirent N., consuli (h)arioli … responderunt Iust., comitibus suis responsum (sc. ab antistitibus), ut Alexandrum pro deo … colerent Iust.; pass.: respondetur (responsum est) alicui dati = kdo dobi (je dobil) odgovor.
b) (o pravnikih, sodnikih) sprašujočim za nasvet ali prosečim sodni odlok (sodno razlago) dati (dajati) pravni odgovor (pravne odgovore), dati (dajati) pravni (na)svet (pravne nasvete), (na)svetovati: urbana militia respondendi Ci., respondere ius ali de iure Ci. da(ja)ti pravne nasvete (odloke), facultas iuris respondendi Ci. soditi, razsojati, ad ius respondendum Ci. da bi delil pravico, da bi sodil (razsojal), criminibus respondere Ci. odgovoriti (odgovarjati) na obtožbe = braniti se pred obtožbami; pesn.: seu civica iura respondes H.
c) ob prebranju (ob klicanju) svojega imena odgovoriti: „Tukaj!“ = odzvati (odzivati) se, oglasiti (oglašati) se, javiti (javljati) se, prijaviti (prijavljati) se, (osebno) priti (prihajati) kam, biti kje navzoč (prisoten) (o obtožencih): opinio erat C. Verrem alterā actione responsurum non esse neque ad iudicium affuturum Ci., nemo Epaminondam responsurum putabat N. da se bo prišel zagovarjat, da se bo zagovarjal, non respondebant, quorum nomina delata erant L., respondere vadato H. davši poroštvo, respondere per procuratorem Icti. svojo pravdo prepustiti pravnemu zastopniku, pravniku zaupati zastopstvo v svoji pravdi, pravdati se po pravnem zastopniku; o vojakih: virgis caesi, qui ad nomina non respondissent L., ad delectum non respondere Icti. ne priti na nabor; pren.: respondesne suo nomine? H. ali zadeva to tebe? (dobesedno: ali se oglašaš sam zase?, ali odgovarjaš v svojem imenu? = ali si smeš lastiti to slavo?, ali smeš misliti, da gre tebi ta slava?), pedes respondere non vocatos Ci. so pripravljene, verba respondebunt Q. bodo na voljo (razpolago).
d) v cesarski dobi libellis respondens Amm. = magister libellorum.

3. metaf.
a) odgovarjati, ujemati se, biti podoben (naličen), biti prikladen, skladati se, ustrezati: Sen. ph., verba verbis respondeant Ci., is mensis Iunio respondet Cu., dictis matris cetera respondent V., fructu non respondente labori O., eventus ad spem respondit L., respondere patri Ci., porticus, quae Palatio respondeat Ci. ki bi bilo podobno palatinskemu (stebrišču), ki bi bilo inačica palatinskega stebrišča, rhetoricam respondere ex altera parte dialecticae Ci. da je inačica (= gr. ἀντίστροφον εἶναι), da je stranski del, vires veteres mihi non respondent in carmina O. starih moči za pesmi ni več, quia verba raro respondeant Q. se redko prilegajo; occ. po jakosti, vrednosti odgovarjati, ustrezati, moči (lahko) se meriti, biti kos: urbes coloniarum ac municipiorum respondebunt Catilinae tumulis silvestribus Ci., arma Caesaris lacertis non responsura H., orationi illorum respondere Ci.; v obscenem pomenu: mulieribus respondere Pl. ženske zadovoljevati.
b) pričakovanju odgovoriti (odgovarjati) = izpolniti (izpolnjevati) pričakovanje, pomagati, prileči (prilegati) se, prijati: prout experimenta cuique responderant Cels., feminae quibus sanguis per menstrua non respondet Cels. ne teče, kot bi morala, quae varie responderunt Cels. sredstva, ki so včasih pomagala, včasih ne.
c) pojaviti (pojavljati) se ob svojem času: podagra ad tempus respondet Sen. ph.
d) nesti (nositi), prinesti (prinašati), da(ja)ti, roditi (rojevati), obroditi: frumenta cum quarto responderunt Col. četverno, vitis non respondet Col., metalla plenius responsura Sen. ph.
e) odgovoriti (odgovarjati) = vrniti (vračati): amori amore Ci., liberalitati Ci., coniunx illi respondet curis V. deli z njo skrbi.
f) na dolžnost, obet, obljubo odgovoriti (odgovarjati), dolžnost, obet, obljubo poplačati (poplačevati), poravna(va)ti, izpolniti (izpolnjevati): ad tempus respondere Ci., ad reliqua Q. poplačati ostanek, poravnati račun, nominibus respondere Sen. ph.
g) po legi, položaju „odgovarjati“, ležati nasproti čemu, biti čemu nasproti: contra respondet … Gnosia tellus V.
i) pripadati komu, čemu, biti čigav, biti last (v lasti) koga: cui rei publicae vicus ille respondet Ulp. (Dig.).
h) obnesti se, ujeti se, izpolniti se, dopolniti se, uresničiti se: quod si respondet Cels., coniectura respondet Cels. Od tod subst. pt. pf. respōnsum -ī, n, gl. respōnsum.

revise [riváiz]

1. prehodni glagol
zopet (nanovo) pregledati in popraviti, revidirati
pravno zopet preiskati, revidirati (sodbo); predrugačiti, popraviti
tisk brati drugo korekturo, revidirati

revised edition popravljena, izboljšana izdaja
Revised Version (of the Bible) predelana izdaja biblije (ki je izšla za vlade Jakoba I v Angliji)
Revised Standard Version popravljena ameriška izdaja novega testamenta (1946)
to revise one's opinion revidirati, spremeniti svoje mnenje

2. samostalnik
(= revise proof) tisk korekturni odtis (pola)

signal¹ moški spol (-a …) das Signal, das Zeichen (akustični Schallzeichen, dimni Rauchzeichen, Rauchsignal, radijski Funkzeichen, Funksignal, s svetlečo raketo Leuchtzeichen, točnega časa Zeitzeichen, za meglo Nebelsignal, sprejemni Empfangssignal, svetilni Leuchtsignal, svetlobni Lichtsignal, startni Startsignal, zvočni Schallsignal)
jakost signala die Signalstärke

sobn|i [ô] (-a, -o) Zimmer- (natakar der Zimmerkellner, termometer das Zimmerthermometer, jakost die Zimmerlautstärke, rastlina die Zimmerpflanze, vrata die Zimmertür); Stuben- (starešina der Stubenälteste, redarstvo der Stubendienst); Raum- (termostat der Raumthermostat)