Franja

temperatúra (-e) f

1. temperatura:
temperatura pada, raste la temperatura scende, sale
meriti temperaturo misurare la temperatura
segreti na primerno temperaturo scaldare a una temperatura adeguata
absolutna temperatura temperatura assoluta
strojn. delovna temperatura temperatura d'esercizio
dnevna, nočna temperatura la temperatura diurna, notturna
kritična temperatura temperatura critica
maksimalna, minimalna temperatura temperatura massima, minima
povprečna letna temperatura la temperatura media dell'anno
temperatura okolja temperatura ambiente
temperatura telesa, vode, zraka la temperatura del corpo, dell'acqua, dell'aria
vreliščna temperatura temperatura di ebollizione

2. pog. febbre, temperatura:
bolnik ima temperaturo il malato ha un po' di febbre

3. ekst. (razvnetost) eccitazione:
temperatura med ljudmi narašča l'eccitazione del pubblico aumenta, il clima si fa più acceso

4. muz. accordatura temperata

température [-ratür] féminin temperatura, toplina; médecine vročina

température de l'air, extérieure temperatura zraka, zunanja
température ambiante sobna temperatura
température basse, élevée nizka, visoka t.
température de congélation, d'ébullition, de fusion t. zmrznjenja, vrenja, taljenja
animaux masculin pluriel à température fixe, variable toplokrvne, mrzlokrvne živali
températures pluriel diurnes dnevne temperature
avoir, faire de la température (médecine) imeti vročino
prendre la température du malade bolniku izmeriti temperaturo
(familier) prendre la température de l'opinion publique spoznati javno mnenje

umidità f vlažnost; vlaga:
umidità atmosferica vlažnost zraka
umidità assoluta, relativa absolutna, relativna vlažnost
proteggeri, ripararsi dall'umidità varovati se pred vlago

utekočinjenj|e srednji spol (-a …) die Verflüssigung, das Verflüssigen
utekočinjenje plina Gasverflüssigung
utekočinjenje zraka die Luftverflüssigung

vdor [ô] moški spol (-a …) der Einbruch (hladnega zraka Kaltlufteinbruch, Kälteeinbruch, soli Salzeinbruch); der Eindrang, die Intrusion; s tekočino: die Einschwemmung; (podor) der Einsturz, Einbruch

ventil moški spol (-a …) das Ventil (dimniški Essenventil, dušilni Drosselventil, igelni Nadelventil, izenačevalni Ausgleichsventil, izpraznjevalni Entleerungsventil, izpušni Auspuffventil, izpustni [Auslaßventil] Auslassventil, iztočni Auslaufventil, kroglasti Kugelventil, membranski Membranventil, nadtlačni Überdruckventil, napajalni Speiseventil, nožni Fußventil, odtočni [Abflußventil] Abflussventil, odzračevalni Entlüftungsventil, parni Dampfventil, plinski Gasventil, ploski Tellerventil, podvodni Seeventil, polnilni Ladeventil, prekrmilni Umsteuerventil, prelivni Überstromventil, Überlaufventil, protipovratni Rückschlagventil, razelektrilni Entladungsventil, razvodni Wegeventil, reducirni Druckminderventil, Reduzierventil, regulacijski Regulierventil, Reglerventil, Regelventil, samodejni [Selbstschlußventil] Selbstschlussventil, sedežni Sitzventil, sesalni Saugventil, tlačni Druckventil, tripotni Dreiwegeventil, varnostni Sicherheitsventil, za dovajanje zraka [Lufteinlaßventil] Lufteinlassventil, z direktnim pretokom [Freiflußventil] Freiflussventil, vihralni Flatterventil, vstopni [Einlaßventil] Einlassventil, zaporni Absperrventil, [Verschlußventil] Verschlussventil, Sperrventil, zaviralni Führerbremsventil), der Steller
… ventila Ventil-
(pokrovček die Ventilklappe, priključek der [Ventilanschluß] Ventilanschluss, sedež der Ventilsitz)

vertical [və́:tikəl]

1. pridevnik (vertically prislov)
navpičen, vertikalen (to na)
ki je v zenitu; perpendikularen, pravokoten na horizont

vertical plane vertikalna ravnina
a vertical take-off aircraft letalo, ki lahko navpično vzleti (brez startne steze)
vertical envelopment vojska obkolitev iz zraka (s padalskimi četami)

2. samostalnik
navpična premica, navpičnica, vertikala; navpična lega

viciation [-sjɔ̃] féminin kvarjenje, pokvaritev

viciation de l'air, du sang skvarjenje zraka, krvi

view¹ [vju:] samostalnik
videnje, gledanje; pogled, razgled, pregled; prizor
pravno ogled; vidik, ozir, stališče, mnenje, mišljenje, naziranje, nazor, sodba (on, of o)
namera, namen, nakana, smoter; načrt; upanje
fotografija posnetek, slika

in view of z ozirom na, gledé; pogovorno z namenom
in my view po mojem mnenju
on view razstavljen (za ogled), na ogled(u), na razstavi
on nearer view pri (p)ogledu bolj od blizu
with a view to (ali of) z namenom (da), nameravajoč, računajoč na; imajoč pred očmi, v načrtu
to the view odprto, odkrito, javno
in full view of prav pred očmi (koga)
view of life življenjski nazor
view of the mountains pogled na planine
aerial view slika iz letala (iz zraka)
bird's-eye view ptičja perspektiva
front view pogled spredaj
my end in view (is...) cilj, ki ga imam pred očmi, (je...)
no view of success nobenega upanja za uspeh
plain to the view dobro, jasno viden
point of view vidik, stališče, gledišče
private view zaseben ogled slik pred otvoritvijo za javnost
he did that with a view to promotion to je naredil, da bi napredoval
to fall in with (to meet) s.o.'s views strinjati se z namerami (željami) kake osebe
to form a view on s.th. ustvariti si mnenje o čem
to give a general view of s.th. dati splošen pregled o čem
I have other views for the winter imam druge načrte za zimo
to go out of view izgubiti se iz vida
I got a good view of the volcano dobro sem videl vulkan
to have in view imeti pred očmi (v načrtu, v vidu); imeti na umu, nameravati
I have it in view to nameravam
my window has a fine view of the street z mojega okna je lep pogled na ulico
to hold (to take, to keep) a view of s.th. imeti (svoje) mnenje o čem
to keep in view ne odvrniti oči (od), ne izgubiti izpred oči
to hold different views imeti različne poglede (naziranja)
to lose view of s.th. izgubiti kaj iz vida
this will meet my views to bo služilo mojemu namenu
to sell views of Paris prodajati razglednice, slike itd. Pariza
to take short views figurativno ne biti dalekoviden

vitium -iī, n (etim. nezadovoljivo pojasnjena beseda)

1. pomanjkljivost, hiba, napaka, okvara, kvar, škoda: Icti. idr., corporis Pl., O., in corpore est morbus, est aegrotatio, est vitium Ci., si nihil est in parietibus aut in tecto vitii Ci., vitium parietis O., munitionis C. napaka = vrzel, vitium facere Ci., Auct. b. Hisp. poškodovati se, vitium fructu cinctum Plin. kar je nekoristno = peška; pesn.: vitio moriens sitit aëris herba V. zaradi slabega zraka, illis omne per ignem excoquitur vitium V.; occ.
a) (kot medic. t.t.) napaka, okvara, hiba, bolezen, obolelost: ani, intestinorum Cels., nervine id vitium an cutis sit Cels., vitia per totum corpus orientia Cels.; kot vzrok bolezni: ex aliquo vitio quasi parva fistula aperitur Cels., sive tempestatum vitio sive corporis Cels. nezdravost.
b) napačen dodatek, (neprava) primes v plemenitih kovinah: in aurum vitii aliquid addere Ulp. (Dig.) ponarejati zlato; pesn.: omne purgat edax ignis vitiumque metallis excoquit O. žlindro (trosko).

2. metaf.
a) napaka, spodrsljaj, hiba, nepopolnost, pogrešek, pregrešek, prekršek, prestopek, zmota, zabloda, zločin, hudodelstvo: Ter. idr., vitia in dicente acutius quam recta videre Ci., non iudicum sententia, sed legis vitium corrigebatur Ci., emendare vitia ineuntis adulescentiae N., vitiis obrutus N. v hudodelstva, victi vitio adversariorum N., vitia hostium T. zgreški, vitium ingenii, mentis, orationis, sermonis Q., vitia in sermone Corn., vitium castrorum C. napačna gradnja (postavitev); vitium est z inf.: an vitium nullum est non parere rationi? Ci.; occ. storjena napaka = prekršek, krivda: vitio vini et amoris feci Pl., quamvis quis fortunae vitio, non suo decoxisset Ci. po nesreči, ne po svoji krivdi (ne da bi bil sam kriv), quotiens vel culpa ducis vel tribuni vitis in exercitu esset offensum C., vitium alicui dicere Kom. ogovarjati koga, vitio ducere Ter. šteti v (za, kot) napako, vitio dare alicui aliquid Ter. komu kaj šteti v (za, kot) napako (krivdo), tu summam laudem Roscio vitio dedisti Ci., alicui aliquid vitio et culpae dare Ci.; alicui vitio dare s si ali quod: Ci. idr., alicui vitio vertere, quod … Ci. ep. komu kaj vzeti (jemati) za zlo, šteti v zlo, obrniti na (v) hudo, in vitio esse Ci. biti kriv; o stvareh = imeti hibo (hibe), imeti napako (napake), biti napačen, biti vreden graje; hoc est in vitio z inf.: Ci.
b) (kot t.t. avgurskega jezika) napaka (v obliki), napačna oblika pri avspicijah, napačna izvedba, neugodno znamenje: vitium in auspiciis Ci., novum intervenit vitium Ter., id igitur obvenit vitium Ci., neque augures divinare Romae sedentes potuisse, quid in castris consuli vitii obvenisset L., quod comitia prohibere solet, ne id quidem mihi vitium facit Ca. ap. Fest. ali comitiorum solum vitium est fulmen Ci. ovira; abl. adv. vitiō napačno, proti avspicijam, v neskladju z avspicijami: cum tabernaculum vitio captum esset Ci., Scipio et Figulus, quod tum augures iudicassent eos vitio creatos esse, magistratu se abdicaverunt Ci., censores alii vitio creati non gesserunt magistratum L., vitio diem dictam esse augures … decreverunt L., vitio navigare Ci.
c) nravna napaka, hiba, pregreha, greh, zlost, zlobnost, zloba, hudobnost, hudobija, pokvarjenost (naspr. virtus): Ter. idr., nullum ob totius vitae non dicam vitium, sed erratum Ci., legibus et praemia proposita sunt virtutibus et supplicia vitiis Ci., excellens vitiis et virtutibus N., ne eam (sc. senectutem) vitiis videar vindicare Ci., vitium ventris et gutturis Ci., saltare in vitiis poni N., virtus est vitium fugere H.; occ. (o)skrumba, (o)skrunitev, posilstvo, onečastitev, onečaščenje ženske: addere ali afferre vitium pudicitiae alicuius Pl. ali vitium offere virgini Ter. ali vitium afferre Gell. (o)skruniti, posiliti (žensko, devico), per vim offerre vitium Ter. (o)skruniti, posiliti (žensko).

Opomba: Gen. pl. vitiûm: Tit. ap. Non.

vivacité [-site] féminin živahnost, živost; gibčnost; bistrost; nagla jeza

vivacité des couleurs; de l'air žive barve, svežina zraka

vivir do-, pre-živeti, živeti, bivati, stanovati; trajati; obstati (obstojim)

vivir del aire (fig) od zraka živeti
vivir amancebado živeti v divjem zakonu
vivir a lo grande razkošno živeti
vivir a su gusto udobno živeti
vivir de caridad živeti od miloščine
vivir despreocupado brezskrbno, tjavdan živeti
vivir pobremente, en estrechez revno živeti, težko se prebijati skozi življenje
viviendo mi padre za življenja mojega očeta
¡viva! naj živi!
¡vive Dios! pri moji veri!
¡vivir para ver! to bi pa rad videl!; kdo bi si bil to mislil!
¿quién vive? (voj) kdo je! kdo gre? (stražarjev klic)
ir a vivir a otra casa menjati stanovanje
está que no vive (pop) smrtno je zaljubljen; konec je z njim

vlága humidité ženski spol , (kože) moiteur ženski spol

relativna vlaga zraka humidité relative de l'air
ščititi pred vlago! conserver (ali tenir, mettre) à l'abri de l'humidité!, à protéger de l'humidité!, craint l'humidité!

vlága humedad f

odporen proti vlagi resistente a la humedad
vlaga zraka humedad del aire, humedad atmosférica
ščititi pred vlago! ¡protéjase contra (ali presérvese de) la humedad!

vlaženj|e srednji spol (-a …) die Anfeuchtung, die Befeuchtung (zraka Luftbefeuchtung); (vzdrževanje vlažnosti) die Feuchthaltung

vlažílec (-lca) m

1. gosp. spruzzabiancheria

2. spruzzatore, operaio addetto alla spruzzatura

3.
vlažilec zraka umidificatore

vlažilnik moški spol (-a …) der Befeuchter, Anfeuchter, die Feuchtmaschine; za uravnavanje vlage: der Feuchtigkeitsregler
vlažilnik zraka der Luftbefeuchter

vlážnost humidité ženski spol , moiteur ženski spol

vlažnost zraka humidité de l'air (ali atmosphérique), hygrométricité ženski spol (de l'air)

vlážnost (-i) f umido, umidità; fiziol. madore;
vlažnost zraka umidità atmosferica
absolutna, relativna vlažnost umidità assoluta, relativa

vlážnost humedad f

vlažnost zraka humedad f del aire