Franja

Zadetki iskanja

  • detomor samostalnik
    pravo (umor otroka) ▸ gyermekgyilkosság
    zagrešiti detomor ▸ gyermekgyilkosságot elkövet
    sum detomora ▸ gyermekgyilkosság gyanúja
    poskus detomora ▸ gyermekgyilkossági kísérlet
    Zoper dekle bodo podali kazensko ovadbo zaradi poskusa detomora. ▸ A lány ellen gyermekgyilkossági kísérlet miatt emelnek vádat.
  • Diaeus -ī, m (Διαῖος) Diaj, korintski vojskovodja zoper L. Mumija: L. epit., Fl., Aur.
  • dica -ae, f (gr. δίκη) jur. pravda: alicui dicam impingere Ter. pravdo komu naprtiti, (alicui) dicam scribere Pl., Ter., Ci. ali alicui dicam suscribere Pl. pismeno tožbo zoper koga podati, sortiri dicas Ci. sodnike za kako pravdo izžrebati.
  • diga f

    1. jez, nasip

    2. pren. bran, branik, okop, prepreka:
    far diga contro il nemico postaviti se v bran zoper sovražnika
    rompere le dighe (scatenarsi) pren. pobesneti, strgati se z verige, eksplodirati
  • discrīmen -inis, n (discernere) kar ločuje,

    1. ločilo, ločnica, ločilnica, mejna črta, predel, pregrada: discrimina costis per medium quā spina dabat V. kjer je hrbtišče delilo rebra, (duo maria) cum pertenui discrimine (= Isthmo) separentur Ci., compositum discrimen (preča) erit, discrimina lauda O.; pesn.: medium quos inter et hostes discrimen murus facit O. tvori pregrado, loči, vallum, fossae … leti discrimina parva V. majhne pregrade zoper smrt, Scyllam atque Charybdim inter, utramque (apoz. k Scyllam atque Charybdim) viam (predik. k utramque) leti discrimine parvo V. katerih vsaka pot je na ozkem robu smrti, genitor … attonitus tamen est ingens discrimine parvo (sc. leti) committi potuisse nefas O. malodane smrtonosna blaznost; met.
    a) oddaljenost, razdalja: aequato caelum discrimine metans Lucr., post hos aequo discrimine Pristis V.; occ. (v glasbi) interval, medglasje: (Orpheus) septem discrimina vocum pectine pulsat V. ubira sedem intervalov = brenka na liro s sedmimi strunami.
    b) vmesni prostor, presledek, interval: discrimina agminum Cu., spatium discrimina fallit O.; occ. razcep, reža, špranja: ungulae bovis Col., dentium Q.

    2. pren.
    a) razločevanje, razloček, razlika: amabat omnes, nam discrimen non facit Luc. ap. Non., discrimen inter gratiosos civīs et fortīs Ci., omni discrimine remoto Ci., non est discrimen in vulgo Ci., Tros Tyriusque mihi nullo discrimine agetur V., sine discrimine, Poenus an Hispanus esset L., nullum discrimen habere O., tenues parvi discriminis umbrae O., experiar, deus hic, discrimine aperto, an sit mortalis O., discrimen nationum Cu., discrimen personarum Q., aetas discrimen facit Q., discrimine recti pravique Q., sine ullo sexus discrimine Suet., discrimina ordinum dignitatumque Plin. iun.
    b) odločitev, odločilni trenutek: erit … res iam in discrimine Ci., ea res nunc in discrimine versatur Ci., res in discrimen adducta est, utrum … an Ci. odločiti se mora, quaerere et in discrimen agere, utrum … an Lucr. o tem odločati, in discrimen venit, an … Cu. odločiti se je moralo, in discrimine nunc est omne genus humanum, utrum … an L. zdaj je za ves človeški rod odločilno, disciplina militaris, … imperii maiestas, quae in discrimine fuerant, an ulla post hanc diem essent L., discrimen facere (z odvisnim vprašanjem) L. odločiti (odločati), haec haud in magno ponere discrimine L. temu ne pripisovati posebnega pomena, anima una dabit discrimina tanta V., discrimen belli L., Cu., pugnae Cu., proeliorum Amm.; occ. odločilni boj: extremum Ci., vehemens Cu., discrimen subire, tentare, experiri Cu., in medium discrimen ruere Cu., ultimum discrimen Vell.
    c) (odločilni, razsodni) preobrat, odločilni čas, nevarnost, stiska, nuja: quo in discrimine N., in summo discrimine esse C., discrimen capitis Ci., in tanto discrimine et periculo civis Ci., extrema rei publicae discrimina Ci., cum omnium nobilium dignitas in discrimen veniret Ci. je bila na previsu, salus sociorum in periculum ac discrimen vocatur Ci. se spravlja v nevarnost in stisko, ad ipsum discrimen eius temporis Ci. prav v odločilnem trenutku nevarnega položaja, per tot discrimina rerum V., in tanto discrimine periculi L. v tako očitni nevarnosti, in ultimo discrimine vitae esse L. = pojemati, umirati, in ultimo discrimine es fortunae tuae et vitae Cu. tvoje žezlo in življenje je na skrajni točki, summae rei discrimen T., legiones in discrimen dare T. v nevarnost spraviti (spravljati).
  • disfavore m

    1. nenaklonjenost; ravodušnost, hladnost:
    il disfavore del pubblico nenaklonjenost občinstva

    2. škoda:
    testimoniare a disfavore di qcn. pričati komu v škodo, zoper koga
  • dissuāsiō -ōnis, f (dissuādēre) odsvetovanje: Corn., in dissuasione rogationis eius Ci. v govoru zoper njegov zakonski nasvet; v pl.: Sen. ph.
  • Dīvicō -ōnis, m Divikon, helvečanski vojskovodja zoper Cezarja: C.
  • dīvīnus 3 (dīvus)

    1.
    a) božji, božanstven: Pergamum divina manu munitum Pl., numen, animal d. Ci., animos hominum esse divinos Ci. božjega izvora, omnia divina et humana violare Ci. vse, kar je božjega in človeškega, divinum ius et humanum Ci. ali divina atque humana iura Ci. ali divina humanaque iura C. ali humana atque divina iura Fl. ali ius divinum humanumque Cu. naravno in državljansko pravo, res divina Pl., Ter., Ci., N., V., Suet. ali res divinae Ci. služba božja, bogoslužje, sveto opravilo, daritev, žrtvovanje, res divinae pa včasih tudi
    b) = nauk o naravi, naravoslovje, „fizika“ (naspr. res humanae nauk o človeku, nravoslovje, etika): sapientia … est … rerum divinarum et humanarum … scientia Ci., scientia divinarum humanarumque rerum Sen. ph. (= humanorum divinorumque scientia Sen. ph.), de rebus divinis maxime dicunt Q., ut oratoris vita cum scientia divinarum rerum sit humanarumque coniuncta Q.
    c) = naravno pravo (naspr. res humanae pisano [pozitivno] pravo): Ci., Icti.; ope divinā C., d. decus, d. tela V., d. aura, urna H., origo L., scelus L. zoper bogove, stirps, semen O.; adv. dīvīnē po božje, kakor bog: nunc tu divine huc fac adsis Sosia Pl. Subst. dīvīnum -ī, n
    a) α) božje: nihil divino divinius Sen. ph. β) bogoslužna daritev, žrtvovanje: neque suum neque publicum divinum pure faciet L.
    b) božanstvenost: Ap. (De magia lib. c. 56).
    c) v pl. α) božje reči: miscendo humana divinis L. β) božje lastnosti: Homerus … humana (človeško slabost) ad deos transferebat; divina mallem ad nos Ci.

    2. (večinoma pesn.) od boga (božanstva) navdahnjen, preroški, vedeževalen: tu mihi divini quidquam creduis Pl., divinus spiritus mentis Ci., animus appropinquante morte … est divinior Ci., mens divinior H., instinctis divino spiritu vatibus Q., cum ille potius divinus fuerit N. poln višjega navdiha, vedež, divini pectoris carmina Lucr., d. carmen, d. poëta V., vates H., divine praesensa Ci. po božjem navdihu; z gen.: divina futuri sententia H., imbrium divina avis imminentum H. naznanjajoča … plohe. Subst.
    a) dīvīnus -ī, m prerok, vedež(evalec), videc: Ca., Col., falli sperat Chaldaeos cetrosque divinos Ci., adsisto divinis H., divine tu, inaugura, … L.
    b) dīvīna -ae, f prerokinja, vedeževalka: Petr.
    c) dīvīnum -ī, n prerokovanje, vedeževanje: divini potens ali divini sciens Ap. (tudi kot iuxtapositio divinipotens, divinisciens).

    3.
    a) božanski, božansko lep, sijajen, veličasten, izvrsten, neprimerljiv, izreden, čudovit: Plato Ci., divinus ille vir, d. homo in dicendo, divini hominis Africani mors Ci., genere hominum … paene divino Ci., Cn. Pompei divinum consilium Ci. ep., divina studia Ci. najplemenitejše delo, tum … illas caelestīs divinasque legiones … comprobastis Ci., o divina senatus admurmuratio Ci., d. fides, virtus, domus Ci., nihil ratione divinius, divinior causa, dona divinissima Ci., divine … Plato escam malorum appellat voluptatem Ci., divinus orator, nitor loquendi, d. eloquentia, facultas eloquendi, natura, species, testimonia Q., quae M. Tullius in Oratore divine ut omnia exsequitur Q., d. tomacula Iuv., d. apparatus Fl.
    b) v cesarski dobi cesarjev vzdevek = božanski, (pre)vzvišen: domus Ph. prevzvišena = cesarska rodbina, mens Eutr., indulgentia Icti.

    4. medic. d. morbus (ἱερὰ νόσος) božjast (= božja oblast): Ap.
  • dlak|a ženski spol (-e …)

    1. človeška: das Haar
    dlake po telesu das Körperhaar
    porasel z dlakami behaart
    sramne dlake das Schamhaar
    odstraniti dlako enthaaren

    2. živalska: das Haar; das Haarkleid, die Haardecke; -haar (pasja Hundehaar, resasta/ščetinasta Grannenhaar, živalska Tierhaar)
    zimska dlaka das Winterhaar, das Winterfell, das Winterkleid
    mladostna dlaka das Jugendkleid
    … dlake Haar-
    (barva die Haarfarbe, izpadanje der Haarausfall, šop das Haarbüschel)
    brez dlake haarlos
    čopič iz dlake der Haarpinsel
    kamelja dlaka das Kamelhaar
    iz kamelje dlake Kamelhaar-
    izgubljati dlako haaren, aushaaren
    menjati dlako haaren
    menjanje dlake die Haarung

    3.
    figurativno brez dlake na jeziku ohne Umschweife
    biti zoper dlako gegen den Strich gehen
    cepiti dlako Haare spalten
    iskati dlako v jajcu ein Haar in der Suppe suchen, am Zeuge flicken
    volk dlako menja, narave pa ne die Katze [läßt] lässt das Mausen nicht
  • dnevni red stalna zveza
    (načrt sestanka) ▸ napirend
    uvrstiti kaj na dnevni red ▸ napirendre tűz valamit
    Mestna občina teme doslej še ni uvrstila na dnevni red seje sveta. ▸ A városi község a témát még nem tűzte a tanácsülés napirendjére.
    umakniti kaj z dnevnega reda ▸ napirendről levesz valamit
    Obravnavo omenjene deklaracije so svetniki umaknili z dnevnega reda seje. ▸ Az említett nyilatkozat megtárgyalását a képviselők levették a napirendről.
    Na dnevnem redu je tudi vložitev morebitnih tožb zoper nekdanje organe vodenja. ▸ Szintén napirenden szerepel a korábbi irányítótestületek elleni esetleges kereset beadása.
    Tudi tokrat je na dnevnem redu obravnava pereče problematike odlagališča komunalnih odpadkov. ▸ Ezúttal is napirenden szerepel a hulladéklerakók égető kérdése.
    Morda je bila prav odsotnost predsednika vlade razlog za skoraj prazno poslansko dvorano ob tej točki dnevnega reda. ▸ Talán a miniszterelnök távolléte volt az oka annak, hogy a napirendnek ennél a pontjánál szinte üres volt az ülésterem.
    Z dnevnega reda so umaknili točko o povišanju šolnine v glasbeni šoli. ▸ Levették a napirendről a zeneiskolai díjak emeléséről szóló napirendi pontot.
  • dob|er1 [ó] (dôbr|a, -ro)

    1. (kvaliteten) človek, stvar, (moralno/po značaju dober, kvaliteten; uspešen; vesten) gut (boljši/najboljši besser/am besten)
    srednje dober mittelgut
    srčno dober človek: herzensgut, seelengut, (dobrodušen) gutartig
    dober prijatelj/znanec ein guter Freund/Bekannter
    dobra volja (razpoloženje) gute Laune
    dobre volje [gutgelaunt] gut gelaunt, (hotenje) guter Wille
    dobra vera guter Glaube
    dobra dela množina gute Werke
    Dobri pastir der gute Hirte
    dobri stari časi die gute alte Zeit
    zoper dober okus gegen den guten Geschmack
    zoper dobre navade gegen die guten Sitten
    namen je bil dober es war gut gemeint
    | voščila:
    dober dan! Guten Tag!
    dober večer! Guten Abend!
    dobro jutro! Guten Morgen!
    dober tek! Guten Appetit!

    2. (krepek; čez mero) stark
    dober jedec ein starker Esser
    dobra milja eine starke Meile
    dobra stran (prednost) die starke Seite
    medicina dobro srce ein starkes Herz

    3. Wohl-
    dobra urejenost matematika die Wohlordnung
    dobro počutje das Wohlbefinden

    4.
    dobri dve uri gut zwei Stunden
    dobrih 100 mark (vsaj 100 mark) gut und gern 100 Mark

    5. šolske ocene:
    dobro v Nemčiji: befriedigend
    prav dobro gut (odlično : sehr gut)

    6.
    spet dober (zdrav) wieder auf den Beinen

    7.
    biti na dobrem gut daran sein, es gut getroffen haben, gut dastehen
    |
    dobra vila die Glücksfee
    | ➞ → boljši, najboljši, ➞ → predober, ➞ → koristen, ➞ → posrečen, ➞ → učinkovit, ➞ → glas, namen, počutje ipd.
  • Domitius 3 Domicij(ev),

    A. ime rimskega plebejskega rodu z glavnima rodbinama Ahenobarbov in Kalvinov. Najznamenitejši so:

    I. A(h)ēnobarbī = Rdečebradci.

    1. Cn. Domitius A(h)enobarbus Gnej Domicij Aenobarb; kot praetor urbanus l. 194 je Favnu posvetil tempelj in se zmagovito bojeval z Bojci: L.

    2. njegov istoimenski sin je bil l. 167 med odposlanci, ki so z L. Emilijem Pavlom uredili Makedonijo, potem ko jo je kralj Perzej po porazu v bitki pri Pidni (l. 168) zapustil: Val. Max.

    3. Cn. Dom. A(h)en. Allobrogicus Gnej Domicij Aenobarb Alobroški, sin prejšnjega, kot konzul l. 122 je premagal Alobroge in Arvernce ter na alobroškem ozemlju zgradil cesto, po njem imenovano via Domitia; l. 115 je kot cenzor iz senata izključil več ničvrednežev: Ci., Val. Max., Vell., Fl.

    4. prejšnjega istoimenski sin je l. 104 kot tr. pl. sprožil zakon o svečeništvu (lex de sacerdotiis), ki je odpravil kooptacijo v svečeniških združbah in odrejal, da izpraznjena svečeniška mesta namešča ljudstvo iz 17 izžrebanih trib; konzul l. 96; kot cenzor l. 92 je izdal razglas proti novim govorniškim šolam: Ci., Val. Max., Vell., T., Suet., Gell.

    5. L. Dom. A(h)en. Lucij Domicij Aenobarb, brat prejšnjega, l. 100 je izpodbijal tribuna Saturnina; konzul l. 94; kot Sulovega privrženca ga je na Marijevo povelje usmrtil pretor Damasip v Hostilijevi kuriji: Val. Max., Fl.

    6. Cn. Dom. A(h)en., sin prejšnjega, Cinov zet, kot Marijevega privrženca ga je l. 82 Sula preklical; junaško padel v bitki pri Utiki, premagan od Pompeja: Val. Max.

    7. L. Dom. A(h)en., sin pod 4. omenjenega Gneja Domicija Aenobarba, Ciceronov prijatelj, mož Porcije, sestre Katona mlajšega, oster Cezarjev nasprotnik; Cezar ga je dal ujeti, a ga je z vojno blagajno vred velikodušno izpustil. V bitki pri Farzalu je stal na desnem krilu nasproti Antoniju. Med begom po Cezarjevi zmagi so ga Antonijevi konjeniki ubili: Ci., C. Iz njegovega imena adj. Domitiānus 3 Domicijev: milites C.

    8. njegov sin Cn. Dom. A(h)en. se je ob očetu bojeval pri Korfiniju in Farzalu zoper Cezarja, ki mu je po zmagi dovolil vrnitev v Italijo. Tu se je l. 44 zapletel v zaroto, spremljal Bruta in Kasija v Makedonijo, pozneje prestopil k Antoniju in zatem k Oktavijanu: Ci., Suet.

    9. njegov sin L. Dom. A(h)en., konzul l. 16, mož starejše hčere triumvira Antonija; ob Avgustu je v Germaniji prodrl dlje od vseh prejšnjih rimskih vojskovodij; oblasten in surov mož, ki je z nečloveško okrutnostjo prirejal gladiatorske tekme: T., Suet.

    10. njegov sin Cn. Dom. A(h)en., mož Germanikove hčere Agripine, Neronov oče, prokonzul na Siciliji: Vell., Q., Suet. — Med ženskami te rodbine sta poseb. znani:

    1. Domitia Domicija, žena Krispa Pasiena, sestra pod 10. omenjenega L. Dom. Ahen., torej Neronova teta, ki jo je dal kot starko zastrupiti, da bi se polastil njenega premoženja: Q., T., Suet.

    2. njena sestra Domitia Lepida Domicija Lepida, Mesalinina mati, usmrčena po Agripinini zaroti: T., Suet. —

    II. Calvīnī = Plešci.

    1. Cn. Domitius Calvinus Maximus Gnej Domicij Kalvin Maksim, konzul l. 283; s sokonzulom Dolabelo je popolnoma porazil združeno vojsko Senoncev, Bojcev in Etruščanov; pozneje diktator in prvi cenzor plebejske krvi: L., Plin., Eutr., Fl.

    2. Cn. Dom. Calv., konzul l. 53, kot Cezarjev pristaš in legat je v bitki pri Farzalu poveljeval sredini vojske; pozneje se je kot namestnik v Aziji neuspešno bojeval zoper Mitridatovega sina Farnaka in bil premagan pri Nikopoli; triumfiral po zmagi nad upornimi Ceretanci v Hispaniji: Ci., Auct. b. Alx. — Kot adj. = Domicijev: via Domitia Ci. (gl. zgoraj pri I., 3.), familia Vell., gens Suet. — Temu rodu ne pripadajo:

    1. Domitius Āfer Domicij Afer iz Nemavza v Narbonski Galiji, pretor l. 25 po Kr.; ker je l. 26 po Kr. obtožil Klavdijo Pulhro, Agripinino sorodnico, ga je cesar Kaligula preganjal, a pozneje spoznal za nedolžnega; konzul l. 39, umrl l. 59. Slovel kot izvrsten govornik: Q. (pri njem je ohranjenih nekaj odlomkov njegovih govorov in spisov), T.

    2. L. Dom. Aurelianus, gl. Aurēliānus.

    3. Cn. Dom. Corbulō Gnej Domicij Korbulon, Cezonijin brat in Kaligulov svak, izvrsten vojskovodja in govornik, izdal zapiske o svojih doživetjih v Aziji; l. 67 ga je Neron obsodil na samomor: Iuv., T.

    4. Dom. Marsus Domicij Marz, imenitni pesnik avgustejskega obdobja, Vergilijev in Tibulov prijatelj; ohranjena je Vita Tibulli z dvema distihoma: O., Q., Mart. — B. Domitius -iī, m (domūs) Domicij, bog zaščitnik mladoporočencev na domu: Aug.
  • drug2 (-a, -o)
    drug drugega …/druga druge …/drugo drugega … einander (pomagati drug drugemu/druga drugi einander helfen; ne poznati drug drugega einander nicht kennen; sovražiti drug drugega einander hassen); s predlogi: -einander (brez ohneeinander, čez/prek übereinander, figurativno durcheinander, do zueinander, gegeneinander, aneinander, iz auseinander, k zueinander, med untereinander, mimo nebeneinander, na aufeinander, aneinander, nad übereinander, nasproti gegeneinander, o übereinander, voneinander, ob aneinander, umeinander, okoli/okrog umeinander, po umeinander, nacheinander, durcheinander, pod untereinander, poleg/zraven nebeneinander, pred voreinander, pri beieinander, proti/zoper gegeneinander, skozi durcheinander, v ineinander, vpričo voreinander, z miteinander, za füreinander, nacheinander, hintereinander, zueinander, umeinander)
    drugega na drugega zložiti: aufeinander, übereinander
    drugega k drugemu aneinander
    drugega pod drugega untereinander
    drug od drugega voreinander
    drug za drugim [hintereinanderher] hintereinander her, nacheinander
    biti drug nad drugim [übereinanderliegen] übereinander liegen, [übereinanderstehen] übereinander stehen (podobne zloženke so možne z mnogimi drugimi glagoli : [übereinanderliegen] übereinander liegen, [untereinanderliegen] untereinander liegen, [hintereinanderfahren] hintereinander fahren …)
    drug/eden za drugim einer um den anderen
    | ➞ → eden za drugim, ➞ → med seboj, ➞ → vzajemno
  • držav|a ženski spol (-e …)

    1. pravo, geografija, der Staat; das Staatswesen; -staat (antante Ententestaat, avtoritarna Obrigkeitsstaat, balkanska Balkanstaat, blaginje Wohlfahrtsstaat, cerkvena Kirchenstaat, delavsko kmečka Arbeiter-und-Bauern-Staat, enotna Einheitsstaat, industrijska Industriestaat, južna Südstaat, kontinentalna Binnenstaat, kulturna Kulturstaat, ljudska Volksstaat, marionetna Marionettenstaat, mestna Stadtstaat, mnogonacionalna Vielvölkerstaat, nacionalna Nationalstaat, naslednica Nachfolgerstaat, Sukzessionsstaat, obmorska Küstenstaat, operetna Operettenstaat, otoška Inselland, Inselstaat, policijska Polizeistaat, pomorska Seestaat, posamezna Einzelstaat, pravna Rechtsstaat, razredna Klassenstaat, satelitska Satellitenstaat, severna Nordstaat, socialna Sozialstaat, Leistungsstaat, stanovska Ständestaat, totalne kontrole Überwachungsstaat, ustavna Verfassungsstaat, vazalska Vasallenstaat, večnacionalna Nationalitätenstaat, Mehrvölkerstaat, velika Großstaat, zvezna Bundesstaat)

    2. v starem veku večinoma: das Reich
    rimska država das Römerreich
    staroegiptovska država das Pharaonenreich
    stara država das alte Reich

    3. v mednarodnih odnosih, organizacijah, pri trgovanju: der Staat, das Land, -staat, -land (ki pošilja - veleposlanika ipd. Entsendeland, Sendestaat, ki sprejema Empfangsstaat, članica Mitgliedstaat, članica NATO Natoland, dolžnica Schuldnerstaat, podpisnica Unterzeichnerstaat, Signatarstaat, pogodbenica Vertragsstaat, skrbnica Mandatarstaat, sosednja Nachbarland, Nachbarstaat, Anrainerstaat, sovražna Feindstaat, tamponska Pufferstaat, tranzitna Transitland, udeleženka Teilnehmerstaat, vzhodnega bloka Ostblockstaat; pri trgovanju v katero je namenjeno blago Bestimmungsland, izvora/porekla Ursprungsland, izvoznica Exportland, izvoznica surovin Rohstoffland)
    matična država das Mutterland, der Mutterstaat
    tuja država ein fremder Staat
    država z največjimi ugodnostmi meistbegünstigter Staat

    4. (velesila) die Macht, -macht (zaščitnica Schutzmacht, zaveznica Hilfsmacht, zmagovalka Siegermacht)

    5. pri financiranju: öffentliche Hand, der Staat; kot javne finance: der Fiskus

    6.
    figurativno mati država Vater Staat

    7. živalstvo, zoologija der Staat
    država žuželk der Insektenstaat
    termitska država der Termitenstaat
    |
    blokada države die Landessperre
    šef države das Staatsoberhaupt
    filozofija države die Staatsphilosophie
    krmilo države das Staatsruder
    naloga države die Staatsaufgabe
    notranjost države das Inland
    oblika države die Staatsform
    obramba države die Landesverteidigung
    ogrožanje varnosti države die Staatsgefährdung
    ozemlje države das Staatsgebiet
    pojmovanje države die Staatsauffassung
    predsednik države der Staatspräsident
    sociologija države die Staatssoziologie
    sovražnik države der Staatsfeind
    teorija države die Staatslehre, die Staatstheorie
    ureditev države die Staatsordnung
    ustanovitev države die Staatsgründung
    vodstvo države die Staatsführung, die Staatsleitung
    zaščita države der Staatsschutz
    ločitev države in cerkve die Trennung von Kirche und Staat
    s strani države staatlicherseits
    nevaren državi staatsgefährlich
    zapustiti državo ausreisen
    ki ogroža državo staatsgefährdend
    |
    izgnati iz države des Landes verweisen
    po vsej državi landesweit
    v državi im Staat
    država v državi Staat im Staat
    prepoved bivanja v državi das Landesverbot
    kaznivo dejanje zoper državo das Staatsverbrechen
    države množina:
    države Beneluksa Beneluxstaaten množina
    Združene države die Vereinigten Staaten
    skupnost držav die Staatengemeinschaft
    Skupnost neodvisnih držav Gemeinschaft Unabhängiger Staaten (GUS)
    zveza držav die Konföderation, die Staatenverbindung, der Staatenbund
    nota več državam die Zirkularnote
  • égard [egar] masculin ozir; obzir, spoštovanje

    à cet égard v tem oziru, v tem pogledu
    à tous (les) égards v vsakem pogledu ali oziru
    à beaucoup, à maints égards v mnogih ozirih
    à l'égard de v pogledu, gledé, kar zadeva
    à mon égard kar se mene tiče, glede mene; do mene
    on a fait une exception à son égard za njega so naredili izjemo
    eu égard à z ozirom na, gledé na, upoštevajoč
    par égard à, pour gledé na, z ozirom na, zaradi
    sans égard pour ne oziraje se na, brez ozira na, ne gledé na
    manque masculin d'égards brezobzirnost
    plein d'égards zelo obziren
    avoir égard à quelque chose ozirati se na kaj, upoštevati kaj
    il faut avoir égard aux circonstances upoštevati je treba okoliščine
    avoir des égards pour obzirno, spoštljivo s kom ravnati, izkazovati komu pozornost
    manquer d'égards envers quelqu'un ne kazati dovolj spoštovanja do koga
    manquer aux égards pregrešiti se zoper lepo vedenje
  • Egnātius -iī, m Egnacij, rimsko, prvotno samničansko lastno ime. Poseb. znani so:

    1. Egnatius Mecennius (Maetennius) Egnacij Mecenij, ki je v Romulovem času ubil svojo ženo, ker je proti zakonu pila vino; Romul ga je kazni oprostil: Val. Max., Plin.

    2. Gellius Egnatius Gelij Egnacij, l. 296 samničanski vojskovodja: L.

    3. L. Egnatius Rufus Lucij Egnacij Ruf, rimski vitez in Ciceronov prijatelj: Ci.

    4. M. Egnatius Rufus Mark Egnacij Ruf, l. 21 zelo priljubljen edil; pozneje kot zarotnik zoper Oktavijana s svojimi sokrivci usmrčen: Vell., Suet.

    5. P. Egnatius Celer Publij Egnacij Celer, stoik v Neronovem času, ovadil je svojega učitelja Barejo Sorana: T., Iuv. (III, 116); pl.: Egnatii Sen. ph., T. možje, kakršen je bil Egnacij.

    6. Egnatia Maximilla Egnacija Maksimila, s svojim možem je prostovoljno odšla v pregnanstvo na otok Andros: T.
  • ēmentior -īrī -ītus sum lagati, zlagati se, izmisliti (izmišljati) se; abs.: si tantum haberent ad ementiendum animi Ci., religiones ementiendo polluere Ci. z lažjo, circumeundo atque ementiundo S. z lažmi, z izmišljotinami; tudi = lažno izpoved(ov)ati: haec omnia Chrysogonum fecisse dico, ut ementiretur Ci.; z obj.: omnia ementitus Pl., ementitus es auspicia Ci., tu repente tantam rem ementiare? Ci., ementiri falsa naufragia L.; z odvisnim predikatom: Pl., se genitum … Nilo O., auctorem doli Sullam ementiri T. lažno oznanjati Sulo za tistega, ki si je izmislil; z ACI: eo me beneficio obstrictum esse ementior? Ci., multiplices fuisse merces ementiebantur L., ementiti ipsos fecisse Cu.; z in z acc.: ementiri in aliquem Ci. zoper koga laži izmisliti si. Pt. pf. v pass. pomenu: ementita auspicia Ci. izmišljena, zlagana, lasitudo ementita Ap.; neutr. pl. subst.: ementita et falsa plenaque erroris Ci.
  • ēmineō -ēre -minuī (—) (prim. mentum, mōns)

    I.

    1. (ven) moleti, štrleti iz česa: Lucr., Cels., Sen. ph., Vop., ne quid emineret, ubi ignis hostium adhaeresceret C., duobus eminentibus promunturiis C., si quae vetustate radices eminebant S., nihil emineant … ungues O., sinus lunae similis, cum eminent cornua Cu. Od kod? z abl.: Dareus curru sublimis eminebat Cu. je molel kvišku, moles aquā eminebat Cu., rex aggere longe eminet Val. Fl.; z acc.: nostros montes … eminet ille locus Lact.; s praep.: ut non amplius digitis quattuor ex terra eminerent (stipites) C., columella non multum e dumis eminens Ci., ex summo temone hastae … eminebant Cu.; prim.: ita ut per costas ferrum emineret L. Kam? z adv.: huc illi stipites … ab ramis (z vejami) eminebant C.; s praep. in acc.: iugum directum eminens in mare C., hasta in partes eminet ambas O., plura spicula eminebant in adversum Cu., cervis eminentibus ad commissuras pluteorum C., eminere super murum C., belua super ipsos fluctus dorso eminens Cu., dextra omnis acies extra proelium eminens L., hastae multum ultra temonem eminentes Cu. Kje?: machina, in qua undique praeacuti stimuli eminebant Val. Max., in medio … nemore columnam eminere Cu. S čim?: ut capite paululum emineat (paxillus) Cels., eminere dorso Cu., Plin.

    2. occ. (slikarsko) ospredje tvoriti: ut quaedam eminere in opere, quaedam recessisse credamus Q. — Adj. pt. pf. ēminēns -entis (kvišku) moleč, štrleč, visoko ležeč: Cels., Q., Suet. idr., oculi, genae Ci., canes Scyllae Ci., saxa Cu., eminentibus saxis nisus S., area L., (trabes) paulo … eminentiores, quam extremi parietes erant C., eminentissimus mons Fl., id, quod in montibus eminentissimum Q.; subst. neutr.: species, quae nihil habeat eminentis Ci., inaequaliter eminentia rupis L. neenake štrline na skali; occ. (slikarsko): eminens effigies Ci.

    — II. pren.

    1. jasno (po)kazati se, v oči bíti, viden (očiten) biti ali posta(ja)ti: quod quo studiosius absconditur, eo magis eminet Ci., quorum eminet audacia Ci., toto ex ore crudelitas eminebat Ci., quae (altitudo animi) maxime eminet contemnendis … doloribus Ci., cum pigritia et desperatio in omnium vultu emineret L. sta se vsem brala z obraza, eminet ante oculos, quod petis, ecce tuos O., per verba vulgi vox eminet una O. iz besed … zveni le en glas, etiam in voce sceleris atrocitas eminet Cu., vox tamen Alcimedes planctus super eminet omnes Val. Fl. je razločen izmed … , in quorum ore amor eminebat Sen. ph., sententiae ipsae magis eminent Q., primum metus eius, mox gaudium eminuit Plin. iun.

    2. na vrh priti (prihajati): vix ex gratulando miser iam eminebam Pl.

    3. (navzven) stremeti, stremeti za čim: si iam tum, cum erit (animus) inclusus in corpore, eminebit foras Ci., animus in futura eminens Sen. ph.

    4. izkaz(ov)ati se, odlikovati se, prekašati koga, kaj: Sen. rh., Fl., Aur., Eutr., libenter de iis detrahunt, quos eminere vident altius N., eminet vis, potestas nomenque regium Ci., tantum eminebat virtus L., legendus, qui eminebat Vell., claritudine eminuit Vell., Philippicas (orationes) Demosthenis iisdem eminere virtutibus Q., multarum artium scientia … eminet et excellit T.; s praep.: Demosthenes unus eminet inter omnes in omni genere dicendi Ci., in his omnibus eminuit Plato Q., robore corporis super ceteros eminens Cu., supra eam (veritatem) eminere visus est Sen. ph. Od tod adj. pt. pr. ēminēns -entis izvrsten, izbran, odličen, izreden, nenavaden: Q., eminentior illorum temporum eloquentia T., eminentes oratores T., quinqueremis inter ceteras velocitate (abl. causae) eminens Cu.; subst.: sinistra erga eminentes interpretatio T. zoper odlične osebe. „Eminentissimus“ „preodlični“, v času rimskih cesarjev naslov, ki sta ga imela praefectus praetorio in magister militum: Cod. I. — Adv. komp. ēminentius odličneje, zavzeteje: Amm., Aug., eminentius natus Sid. plemenitejšega rodu.
  • 2 -īre -iī (pesn. in neklas. tudi -īvī) -itum

    I. na splošno o telesnem gibanju in premikanju, torej = iti, priti, hoditi, jezditi, voziti se, jadrati, plavati, leteti, letati, premikati se idr.; vrste premikanja določajo samostalniki;

    1. abs.: Syrum ire video Ter., i, lictor L., eat nobiscum Ci., copias suas non ituras esse N., negant medici sine nervis posse ire Petr.; kot imp., uvajajoč druge imp.: ite, ferte citi V.; iron.: i, nunc, offer te V., i nunc et versus meditare H.; z notranjim obj. (= ἰέναι ὁδόν): iter altum ire V., itque reditque viam V., ire novas vias Pr. potovati (na pot iti) v neznane dežele, ignotas ire vias Val. Fl.

    2. iti kam
    a) z acc.: ire malam rem ali malam crucem Kom. = iti k vragu, ire exsequias Ter., ali pompam funeris O. za pogrebom iti, ire Tolosam Ci., Italiam V., nos sitientes ibimus Afros V., infitias ire Cu. tajiti, quod nemo infitias ibit N.
    b) pesn. tudi z dat.: ibat bello (v boj) Virbius V., ire viro Pr., ire sorori Sil. iti k … ; z dat. commodi: ire (suis) subsidio (na pomoč) C., N.
    c) s sup.: cubitum ire Pl., Ci., dormitum ire H., venatum (na lov) iri V., ludos spectatum ire N.; pren. (prim. II. 4.) hoteti, nameravati kaj storiti: tu mihi laudem is quaesitum Ter., ei servitum ire V. služiti mu hoteti, ultum ire iniurias S., ultum ire, repletum ire Cu., neu gentem perditum iret L., alienas pecunias ereptum ire Plin., res Romanas armis scelestis raptum ire T., illusum ire pueritiae T., Arsacidarum fastigium ultum ire volens T.; v tej zvezi tudi inf. pr. pass. īrī, s katerim se tvori inf. fut. pass.: rescitum iri Ter., occisum iri Ci., leve visum iri N., relictum iri S.; s stopljenim m tudi npr. defensuiri, reddituiri.
    č) z inf.: it visere Ter., in Ephesum hinc ibit aurum arcessere Pl.
    d) s praep.: ire ad tonsorem Pl., ad cenam, ad forum Ter., ad Dionem eant inermes N., ire in colloquium ad aliquem L., ad solitum opus O., ad mortem Cu., ad urbes Ausonias Val. Fl., ad Graeciam Amm., in carcerem Pl., i in malam crucem Pl., ali in malam rem Ter. = da te zlodej! vrag te nesi! ire in exsilium Ci., in idem conclave Ci., in consilium Ci., in suffragium L.; drž.pr. (o glasovanju v kuriji, v senatu): in alicuius sententiam (pedibus) ire Ci., L. pritegniti komu, sprejeti mnenje ali nasvet koga, ire in eam partem, qua sentitis Plin. iun., itum in sententiam Rubelli Blandi T., itum est in voluntatem quorundam Amm. obveljalo je mnenje nekaterih, ire in alia omnia Ci. ali in aliena omnia Ci. ep. glasovati zoper, za nasprotno, nasvet zavreči; jur: in ius ire Pl., Ci., N. pred sodišče stopiti, pred sodnika priti, in ius ire ad aliquem Aur. na sodbo iti h komu, ire ad iudicem L., in forum Q.; ire sub furcam H., sub terram Suet. — Od kod? z adv.: unde is? Ter., eodem, unde ierat, se recepit N.; pren.: nesciebam, quorsum tu ires Ter. kam meriš (s tem); z abl.: portis V. pri vratih ven, sacris O. od darovanja, it tectis manus Val. Fl.; s praep.: a navibus, de imis sedibus, e consilio V. Kje? sl. večinoma kod? z abl. loci: viā L., quā viā itur Hennam Ci. koder se gre v Heno, ibam forte viā sacra H., eodem itinere ire L., ut eā (sc. via) elephantus … ire posset, quā … N.; s praep.: in via Ter., per Italiam L., per amnes O. Kako? z adv.: i prae Pl., modestius ire obviam Pl., obviam ire alicui N., ire celeriter Ci., L., tuto Ci., tardius S., retro Cu., cessim Iust.; z abl. modi: maximis itineribus L. v kar najbolj pospešenih pohodih, immissis habenis ire Val. Fl. jezditi; s predik. določilom: cui Achates it comes V. ki ga spremlja Ahat, praecipitem ire Iuv., Suet., mores ire coepisse praecipites L., propadati, L., errantem ire Q.; z abl. instrumenti: gradibus grandibus ire Pl., pedibus ire peš iti: Pl. ali po suhem iti: L., navibus ire V., Suet., ali puppibus ire O. (od)pluti, equo ire V., equis ire L. (od)jezditi (prim.: super equos ire Iust. jezditi), curru, plaustro ire L. voziti se, alis ire Val. Fl. po zraku leteti, leteti; cursu ire Val. Fl. podobno: in equis quattuor ire O. voziti se v četverovprežnem vozu, bigis it Turnus in albis V. se pelje, ire in reda Mart.; pesn. abs.: prosequitur surgens a puppi ventus euntes V. proč plujoče, odrivajoče, equites ibant tercentum V. je jezdilo proč, je odjezdilo, ventus adspirat (Iridi) eunti V. leteči.

    3. occ. (voj.)
    a) ire ad saga Ci. po vojni plašč iti = ire ad arma Caelius in Ci. ep., L., Vell., ali in arma Fl. (za) orožje zgrabiti, za orožje prijeti, na boj (vojno) pripravljati se, ire in ordines Cu., ali in aciem Q., T.
    b) ire ad (adversus, in, contra) aliquem iti nad koga, napasti ga, lotiti se ga, nasproti iti (stopiti) komu: infestis signis ad se ire C., veriti, ne ad se iretur L., ad hostes isse Q., ire contra hostem C., in hostem L., Cu., Stat., in hostes Val. Fl., in Euryalum V., in Iovis ire domum O. (o Gigantih), ire adversus hostem T.; tudi (o krajih, utrdbah): ire in Capitolium L., in turrim Iuv.; z adv.: obviam ire hostibus N., ire contra T.; pren. (v nevojaškem pomenu): dictis it contra dicta tyranni V., tu ne cede malis, sed contra audentior ito V.

    II. pren. (o stvareh)

    1. iti, hoditi, vzdigniti (vzdigovati) se, prodreti (prodirati), teči: qua sucus non it in artus Lucr., sanguis naribus ibat Lucr. je udarjala iz nosa, it naribus ater sanguis V., per artus it cruor V., per artus sudor iit V., it fumus in auras V., Euphrates ibat iam mollior undis V., Timavus it mare proruptum V. teče, da bi prodrl v morje, per caelum ibit (Phoebe = luna) V., tempestas it per campos V. razsaja, buči, Eurus … desinit ire Pr. veti (pren.: cum a Theodosii partibus in adversarios vehemens ventus iret Aug., telum it Lucr., iit (ali īt) hasta Tago per tempus utrumque V., quantum semel ire sagitta missa potest O., quamvis remige puppis eat O., duce te … it ratis? Val. Fl., it bello tessera signum V. gre okrog, kroži, circulus auri it per collum V. obdaja vrat; alvus non it Ca. telo je zapečeno; pesn.: ibat tripes grabatus Mart. je šla s teboj; (o rastlinah) pognati (poganjati), (vz)kliti: Ca.; o abstr.: iti, širiti se, razširiti (razširjati) se: it clamor ad aethera = (dat.) caelo V., fama it per urbes V., per oppida facti rumor it O., si non tanta quies iret V. ko bi ne nastopil (nastal), pugna it ad pedes L. začne (začenja) se bojevanje peš.

    2. preiti, preteči, (pre)miniti ([pre] minevati), (iz)giniti: dies it Pl., quotquot eunt dies H., it dies et redit Val. Fl., homo it Lucr., eunt anni O., sex mihi natales ierant O., sic eat quaecumque Romana lugebit hostem L. pogini.

    3. napredovati, od rok iti; izteči (iztekati) se: ut res ire coepit, haud scio, an id futurum sit Ci., de Attico optime it Ci. ep., saevae nutu Iunonis eunt res V., di … eodem cursu … res ire patiantur Cu., miror ista sic ire Sen. ph., omnia fatis Caesaris ire videt Lucan., ponerent odia in perniciem itura T.

    4. preiti v kaj, prehajati v kaj: sanguis it in sucos O., ire in corpus Q. v meso iti, (o)debeleti.

    5. it in saecula vest pride do poznih vekov: ibit in saecula fuisse principem, cui … Plin. iun.

    6.
    a) v kako stanje spraviti se ali priti, začeti kaj, spustiti (spuščati) se v kaj, zagnati se v kaj, vda(ja)ti se čemu, lotiti se česa, nameravati kaj: ire in matrimonium Pl. stopiti, cogit amor homines ire in lacrimas V. razjokati se, ierat in causam praeceps L. zagnal se je bil na vrat na nos v stvar, in subsidium (= dat.: subsidio) ire Ci., ire in poenas V., O., in scelus O., ire exemplis deorum O. primerjati se z bogovi, ire per leges O. vdati se zakonom, prevzeti jih, ire in crudelitatem O., in litem certaminis O., in rixam Q., ibatur in caedīs T., ire in exemplum T., ire in sudorem Fl. spotiti se; pomni: ire in duplum Ci. še enkrat tolikšno globo dati (plačati).
    b) ire per aliquid tako rekoč kaj prehoditi = kaj prebiti, doživeti: ire per laudes (slavna dejanja) tuorum O., ire per exempla cognata O. isto kazen trpeti kakor sorodniki, ire per disciplinas Q.

    7. v podkrepitev imp. ali fut.: ite agite Pl., i verbis virtutem illude superbis V., i sequere Italiam V., i nunc et iuvenis specie laetare tui Iuv., ibo et modulabor V.

    Opomba: Ker je glag. intranzitiven, se lahko v pass. rabi le brezos. (v 3. osebi sg.): itur, ibatur, eatur, eundum est. — Star. inf. pr. īrier (= īrī): Pl. Skrčene obl.: isti(s) = iisti(s), isse(m) = iisse(m) Ci. idr.; īt = iit V., O., Sil.