Franja

cacūmen -inis, n (iz *cacūdmen)

1. stožčast konec, konica: Val. Max., Sen. ph., Lucan., Plin., atomi, cuiusque rei Lucr., pilorum Auct. b. Afr., incurvum cacumen (elephanti) Sil. hrbet; occ.
a) vrh gore, rtina: montis cacumen O., Cat., cacumen Alpium Plin., summa cacumina montis Lucr., montium acumina Plin., Matina cacumina H., montana cacumina O., collis in modum metae in acutum cacumen fastigatus L.; nuda fere cacumina (rupis) sunt L.
b) konica vejevja, rastlin, vrh, vršiček, krošnja dreves: praeacuta (ramorum) cacumina C., cacumen (herbae) O., cacumina graminis Plin. klice, perque alta cacumina regnat V., umbrosa cacumina V., arborum cacumina Plin., ficorum, malorum, pirorum cacumina Col., cacumina olivae Col. ali oleae Q.
c) gram. nad črko postavljeno naglasno znamenje, naglasnica, akcent, ikt (kot znak): M.

2. pren. vrh, vrhunec, višek: Naev. fr., Arn., alescendi summum tangere cacumen Lucr. doseči... vrhunec rasti, artibus ad summum cacumen venire Lucr. doseči najvišjo dovršenost.

circumflex [sə́:kəmfleks]

1. samostalnik
strešica, cirkumfleks, poudarno znamenje za padajoč poudarek

2. prehodni glagol
padajoče poudariti, cirkumflektirati

clāssicus 3 (clāssis)

1. ki se tiče razredov (clāssis) rim. državljanov, od tod subst. clāssicus -ī, m
a) tisti, ki s trobilom kliče državljane k zboru. trobentač: Varr.
b) (v pozni lat.) državljan prvega razreda: Gell.; pren. classicus scriptor Gell. pisatelj prve vrste, odličen, vzoren pisatelj, klasik.

2. ki se tiče vojaških oddelkov (bodisi kopenskih ali mornarice), le kot subst. clāssicum -ī, n (sc. signum) bojna trobenta, bojno znamenje s trobilom: classicum canere C. zatrobiti bojno znamenje, toda: classicum canit L. bojno znamenje se razlega, bojna trobenta zadoni, classico convocare L.; pesn.: classica sonant V., classicum inflare V. bojno znamenje (za)trobiti.

3. ki se tiče mornarice (ladjevja), mornarski: milites L., T. pomorski vojaki, bellum Pr. pomorska vojna, certamen Vell. pomorska bitka; kot subst. clāssicī -ōrum, m
a) (sc. milites) pomorski vojaki, vojna mornarica: legio classicorum T.
b) (sc. nautae) mornarji, pomorščaki: Cu.

cōnspūtō -āre (-āvī) -ātum (intens. glag. cōnspuere) namenoma, nalašč, v znamenje največjega zaničevanja pljuvati v koga, opljuvati koga: Ci. ep., Tert.

contraindication [kɔntrəindikéišən] samostalnik
medicina kontraindikacija, znamenje neprimernosti zdravljenja

Cynossēma (Cynos sēma) -atis, n (τὸ Κυνὸς σῆμα) Pasje znamenje, vzhodni rt traškega Herzoneza, kjer je bila pokopana v psico preobražena Hekuba: Mel., Plin., M.

čùgelj m, čùgljen m (t. čögen, čevgen, perz.) cehovsko znamenje, amblem

deleátur m (lat. deleatur) tisk. korekturno znamenje, naj se črka ali del teksta črta

detonator [détouneitə, dí:touneitə] samostalnik
petarda, detonator
železnica znamenje z razpočnikom

diastolē -ēs, f (gr. διαστολή) ločilno znamenje, ločnica, ločilo: Prisc., Isid.

disiūnctiō (dīiūnctiō) -ōnis, f (disiungere, dīiungere)

I. ločitev, ločenost, oddaljenost: in tanto luctu meorum, tanta disiunctio ne Ci., ut non statim alienatio disiunctioque facienda sit Ci.

— II. pren.

1. različnost: animorum, sententiae Ci.

2. occ.
a) (= διεζευγμένον) α) log. izključitev, ločilni (razstavni) stavek, protistava, dialektična oblika protistavkov, razstavna oblika zaključka: Dig. idr., cum traditum sit in omnibus diiunctionibus, in quibus „aut etiam aut non“ poneretur, alterum utrum verum esse Ci. β) ret. brezvezje, asindeton: Ci., Corn.,
b) (= συνωνυμία) enakopomensko (sinonimno) izražanje: Q. (IX, 3, 45).
c) gram. (= διαστολή) ločilno znamenje, ločilo: Prisc.

dȍlmen m (fr. dolmen) arheol. dolmen, prazgodovinsko nagrobno znamenje iz velikih kamnov

Einlegeband, das, bralno znamenje, barvna vrvica

emblem² [émbləm] prehodni glagol
predstavljati kaj, biti znamenje česa, biti značilen za kaj

envie [ɑ̃vi] féminin želja, poželenje; veselje; zavist; materino znamenje; zadirek pri nohtu

j'ai envie želim, ljubi se mi, hoče se mi
j'ai envie de pleurer, de rire na jok, na smeh mi gre
il est dévoré, rongé d'envie zavist ga žre, bled je od zavisti
crever, sécher d'envie pokati od zavisti
faire envie zbuditi željo, poželenje
cette voiture me fait envie želim si ta avto
faire passer, ôter l'envie de quelque chose komu veselje, željo za kaj vzeti
passer son envie zadovoljiti svojo željo
porter envie à quelqu'un zavidati komu
l'envie me prend (de) zahoče se mi
mourir d'envie de ... umirati od želje, da ...
susciter l'envie de quelqu'un zbuditi zavist pri kom

estigma moški spol stigma, vžgano znamenje, sramotni madež, Kajnovo znamenje

exauspicō -āre -āvī (—) iziti ob ugodnih znamenjih, t.j. posneti iz česa (zase) znamenje bodočnosti: exauspicare vinculis Pl.

ex libris [eksláibris] samostalnik
ekslibris, lastniško znamenje v knjigi

ex-libris [ɛkslibris] masculin, invariable ekslibris, lastniško znamenje v knjigi

Fahrwasserzeichen, das, [Schiffahrt] Schifffahrt plovno znamenje