Franja

Zadetki iskanja

  • queue [kö] féminin

    1. rep; zadnji del, konec; pecelj, steblo; držaj

    queue d'une robe vlečka
    queue de billard biljardna palica
    queue de l'orage konec, zadnji del nevihte
    un habit à queue suknja na škrice
    wagon de queue zadnji vagon
    queue du cortège zadnji del sprevoda
    queue de la guerre ostanki, posledice vojne
    en queue zadaj
    il est en queue de la classe je med zadnjimi v razredu
    la queue de la classe najslabši učenci v razredu
    remuer la queue z repom mahati
    il s'en est allé la queue entre les jambes odšel je ves osramočen (zmeden, v zadregi)
    à la queue leu leu eden za drugim, v gosjem redu
    cette histoire n'a ni queue ni têt ta zgodba nima ne repa ne glave
    finir en queue de poisson žalostno se končati (o romanu)
    commencer, prendre par la queue od zadaj začeti
    faire la queue à quelqu'un koga za norca imeti
    cette queue n'est point de ce veau-là to ne spada skupaj
    tirer le tüable par la queue živeti iz rok v usta

    2. vrsta, »rep«

    faire queue vrsto narediti
    faire la queue v vrsti stati (čakati)
    se mettre en queue, prendre la queue postaviti se v vrsto (eden za drugim)
    une queue de deux heures dveurno čakanje v vrsti

    3. vinski sod (400 l)
  • rail1 [réil] samostalnik
    tračnica, tir, železniška proga, železnica; zapah (na vratih); prečni drog, prečna deska, prečka, naslonilo (pri klopi)
    (često množina) ograja, pregrada; rešetka, križi; balustrada; naslon iz stebričev pri balkonih, stopniščih ali odprtih hodnikih
    množina, ekonomija železniške delnice

    by rail z železnico, po železnici
    off the rails iztirjen; dezorganiziran, zmeden, zbegan, vržen iz koncepta, iz reda, v neredu
    rails Exchanges delnice za družbe za gradnjo železnic, železniške delnice
    trgovina free on rail (kratica f.o.r.) franko vagon
    towel-rail obešalnik, sušilnik za brisačo
    to get (to run off) the rails iztiriti se, skočiti s tira
  • rattle2 [rætl] prehodni glagol
    (za)rožljati, (za)ropotati (s čim); hitro govoriti (deklamirati, recitirati)
    sleng prestrašiti, vznemiriti, razburiti, zmesti
    lov goniti, biti za petami (divjačini)
    neprehodni glagol
    rožljati, žvenketati, ropotati, drdrati; klopotati, škripati, prasketati, pokati; spotakniti se, spodrsniti (over nad, čez, ob)
    hropsti, hripati; blebetati, brbljati

    rattled sleng zmeden, zbegan; popolnoma pijan
    to rattle at the door potrkati na vrata
    to rattle a chain, the sabre (za)rožljati z verigo, s sabljo
    parlament to rattle the bill through the House hitro izglasovati zakonski osnutek v parlamentu
    the car rattled through the streets avto je drdral skozi ulice
    the windows rattled in their frames okna so (za)žvenketala v svojih okvirih
    don't get rattled over it ne razburjajte, ne plašite se zaradi tega!
  • rimanere* v. intr. (pres. rimango)

    1. ostati, ostajati; obstati; biti, nahajati se:
    dove siamo rimasti? kje smo ostali? (pripoved)
    tutti i beni rimangono al figlio maggiore vse imetje ostane starejšemu sinu
    cose da far rimanere ob tem človek kar obstane
    rimanere in carica ostati na položaju
    la casa rimane sulla destra della piazza hiša leži na desni strani trga

    2.
    rimanere confuso, meravigliato biti zmeden, začuden
    rimanere vedovo ovdoveti
    rimanere all'asciutto, al verde biti, ostati brez prebite pare
    rimanere in asso ostati sam, biti puščen na cedilu
    rimanere a braccia aperte biti začuden, presenečen
    rimanere in camicia obubožati, priti na beraško palico
    rimanerci biti prevaran; pog. umreti
    rimanere in forse biti v dvomu
    rimanere indietro zaostajati (tudi pren.);
    rimanere scoperto biti neporavnan (račun)
    rimane sospeso o stvari je treba odločiti

    3. ostati (preostanek); preostajati; preživeti:
    non mi è rimasto un soldo ostal sem brez fičnika
    non ci rimane che aspettare ne preostane nam drugega, kot da počakamo
  • sea [si:] samostalnik
    morje; ocean; val
    figurativno veliko prostranstvo, velika množina
    figurativno morje, mnogo, veliko

    at sea na morju
    in the open sea na odprtem morju
    on the sea na morju, ob morju
    beyond (over) sea(s) prek, onstran morja
    by sea and land po morju in po kopnem
    between devil and deep sea med dvema zloma, med nakovalom in kladivom
    seas of blood figurativno morja, potoki krvi
    a sea of clouds morje oblakov
    a sea of difficulties morje (mnogo, veliko) težav
    seas mountains high kot gora visoki morski valovi
    a sea like a looking glass, a sea like a sheet of glass kot zrcalo (steklo) gladko morje
    sea protest dokazilo pomorske nezgode
    sea shanty mornarska pesem
    the four seas štiri morja okrog Velike Britanije
    choppy sea nagubano, nagrbančeno morje
    a heavy (rough) sea razburkano morje
    the high sea odprto morje; morje zunaj teritorialnih voda
    long sea dolgi pravilni morski valovi
    short sea kratki nepravilni valovi
    I am (all) at sea figurativno čisto sem zmeden (v dvomih), ne vem, kaj naj naredim
    to follow the sea biti pomorščak
    when the sea gives up its dead figurativno na sodni dan
    to go to sea vkrcati se; postati mornar
    to head the sea pluti proti valovom
    to put to sea spustiti (ladjo) v morje, splaviti (ladjo)
  • spērso agg.

    1. zašel; zgubljen

    2.
    essere, sentirsi, trovarsi sperso biti zgubljen, zmeden
  • stand1 [stænd] samostalnik
    stanje (na nogah), položaj, mesto; stališče; tribuna, oder; stojnica, začasna prodajalna na trgu; stojalo, mizica, regal, polica
    fotografija stativ; postaja, postajališče, parkirni prostor za taksije; zastoj (tudi figurativno)
    ustavitev, odpor
    gledališče gostovanje igralcev, trajanje gostovanja
    ameriško (še) nepožeto žito; (še) neposekan gozd; zajezena voda
    zastarelo garnitura
    zastarelo, narečno roj (čebel)
    zgodovina krdelo (vojakov)
    pravno, ameriško prostor za priče

    a stand of arms popolna oprema z orožjem za vojaka, puška s priborom
    stand of colours polkovna zastava
    band-stand paviljon za godbo
    a bold stand junaški odpor
    book-stand stojnica, kiosk za prodajo knjig
    cab-stand postajališče taksijev ali kočij
    cruet-stand steklenički za olje in kis
    flower-stand stojalo za cvetlice
    fruit-stand stojnica za prodajo sadja na trgu
    grand stand uradna (glavna) tribuna (na tekmah, dirkah itd.)
    hat-stand polica (obešalnik) za klobuk
    ink-stand tintnik
    news stand ameriško kiosk za prodajo časopisov
    one-night stand gledališče enkratno (igralsko) gostovanje
    umbrella-stand stojalo za dežnike
    wash-stand umivalnik
    to be at a stand zastarelo odreveneti, obstrmeti (od začudenja), biti zbegan, zmeden
    there is a cabstand in this street v tej ulici je parkirni prostor za taksije
    to be brought (to come) to a stand ustaviti se, zastati, obstati
    we were brought to a stand by a deep river zaustavila nas je globoka reka
    to bring to a stand (za)ustaviti, privesti do ustavitve, do zastoja
    to make a stand upirati se, ustavljati se (čemu)
    the enamy made a good stand against our attack sovražnik je nudil krepak odpor našemu napadu
    to take stand in a debate zavzeti stališče v debati
    he took his stand near the door zavzel je mesto (postavil se je) poleg vrat
    he took his stand on the letter figurativno oprl, skliceval se je na pismo
    to take the stand ameriško, pravno nastopiti kot priča, potrditi s prisego (on s.th. kaj)
  • stick up prehodni glagol
    nalepiti (plakat); namestiti, postaviti; dvigniti (glavo)
    sleng napasti in izropati
    ameriško, sleng izprositi denar (od koga); spraviti (koga) v težave, v nepriliko
    neprehodni glagol
    sršati, nasršiti se, naježiti se; izkazati se, odlikovati se
    pogovorno zavzeti se (for s.o. za koga)

    stick them ('em) up! sleng roke kvišku!
    to stick up a bank napasti in izropati banko
    that will stick him up to ga bo osupilo, mu zaprlo sapo
    to stick up to upreti se, ne se ukloniti (komu, čemu)
    to stick up for s.o. braniti koga (zlasti odsotnega), podpreti koga; zavzeti se za koga
    to be stuck up biti zbegan, zmeden
  • straw1 [strɔ:]

    1. samostalnik
    slamnata bilka, slama, pletena slama; slamica (za pitje)
    figurativno bilka, malenkost, mrvica; slamnik

    in the straw zastarelo v porodni postelji
    a straw in the wind slamica v vetru, figurativno majhna stvar, ki je znak prihodnjih velikih dogodkov
    the last straw figurativno tisto, kar preseže mero
    the last straw that breaks the camel's back majhen dodatek bremenu, ki zlomi kameli hrbet, figurativno tisto, kar sodu izbije dno
    a man of straw slamnati mož, lutka, slabič; ptičje strašilo
    to be (to lie) in the straw zastarelo biti otročnica
    I don't care a straw še malo mi ni mar, požvižgam se
    to catch at (to cling to) a straw oprije(ma)ti se bilke (da bi se rešili)
    to draw straws vleči (žrebati) slamice
    my eyes draw straws oči se mi zapirajo (od zaspanosti)
    a straw shows which way the wind blows tudi majhna stvar pokaže (da slutiti) važne stvari (dogodke)
    it is not worth a straw ni vredno prebite pare, počenega groša
    to be quite out of one's straw figurativno biti ves zmešan, zmeden
    I have a straw to break with you s teboj imam majhen obračun
    to split straws cepiti slamice, figurativno ukvarjati se z nekoristnimi stvarmi, prepirati se zaradi malenkosti
    to throw straws against the wind figurativno zaman se truditi

    2. pridevnik
    slamnat

    straw cutter slamoreznica
    straw mattress slamnjača
    straw worker slamopletec
  • tōno m

    1. fiz. ton

    2. glasba ton, zven; tonski način

    3. ekst. ton, nota:
    i toni alti, bassi visoke, nizke note
    dare il tono dati ton, intonirati; pren. voditi, biti vzor
    essere fuori tono neuglašeno peti, igrati; pren. biti zmeden
    essere in tono biti uglašen, uglašeno peti, igrati
    rispondere a tono odgovoriti primerno, na ustrezen način
    scendere, calare di tono preiti na nižje tone; pren. popustiti, popuščati; poslabševati se

    4. jezik ton; ekst. način izražanja:
    parlare con un tono canzonatorio, cattedratico, insolente govoriti v zafrkljivem, profesorskem, nesramnem tonu
    non prenderla su questo tono nikar ne vzemi za hudo!, ne bodi no užaljen!

    5. (barvni) ton:
    toni caldi, freddi topli, hladni toni

    6. med. tonus:
    essere in tono pren. dobro se počutiti

    7. pren. ton, način pisanja; način oblačenja, kroj; značilnost:
    un abito di tono elegantna obleka
    una giacca di tono sportivo športni suknjič
    darsi un tono obnašati se gosposko
    il locale si tiene su un tono alto lokal sprejema samo izbrane goste
  • trepidātiō -ōnis, f (trepidāre) vihravo, plašno capljanje, cepetanje, nemirno tekanje, tekanje sem in tja, nemirno, neodločno, omahujoče tekanje vsevprek, pretekanje, plašno, nemirno beganje, plašna naglica, zbeganost, plahost, prenagljenost, nered, plahi nemir, blodnja, tavanje, zmeda, zmešnjava, vrvenje, vrvež, preplah, bujno dogajanje, metež, naglica, trepidácija ipd.: Auct. b. Alx., Vell. idr., inter primam trepidationem L., urbium insularumque L., num quae trepidatio? num qui tumultus? Ci., trepidatio et fuga hostium L. zmeden (divji) beg, ex trepidatione concurrentium silentium fuit L., primo nova res trepidationem fecit L., tantam trepidationem iniecit, ut … L., trepidatione vulgi invalidi obtriti (sc. sunt) T., trepidatione ferentium Galba proiectus e sellā T. v plašni naglici, vitia non naturae, sed trepidationis Q., cum augeret stragem trepidatio T.; pl.: pavibundae trepidationes Arn.; metaf.: nervorum Sen. ph.
  • trouble2 [trəbl] prehodni glagol
    zbegati, vznemiriti, razburiti, preplašiti; zaskrbeti, mučiti, (pri)zadeti; nadlegovati, sitnariti (komu), motiti, privesti (koga) v neprijeten položaj, v težave; prositi (koga) (for za); (redko) (s)kaliti, zburkati (vodo)
    neprehodni glagol
    vznemiriti se, razburiti se (about zaradi)
    mučiti se, trpeti (about zaradi)
    (po)truditi se, da(ja)ti si truda

    troubled waters figurativno zapleten, težaven položaj
    to be troubled about delati si skrbi gledé
    to be troubled in mind biti zelo vznemirjen (zmeden, prizadet)
    to trouble s.o. at work motiti koga pri delu
    to trouble o.s. brigati se za kaj, (po)truditi se za kaj
    don't trouble (yourself) ne trudite se; že dobro
    to fish in troubled waters v kalnem ribariti
    history does not trouble me at all zgodovina mi ne povzroča nobenih težav
    may I trouble you for the salt? vas smem nadlegovati, prositi za sol?
    don't let it trouble you ne delajte si skrbi zaradi tega!
    to trouble one's head about s.th. beliti si glavo zaradi česa
    to pour oil on troubled waters figurativno pomiriti razburjenje, narediti mir
    my teeth trouble me very much imam hud zobobol
  • un neki; en, eden

    un (buen) alma dobra duša
    un amigo mío neki moj prijatelj
    ni un solo dia niti en dan ne
    un tres válvulas tricevni radijski aparat
    un si es no es confuso nekoliko zmeden
    un seis cilindros šestcilindričen avto
  • vrȅća ž (ijek., ek.) vreča: jutena, papirna vreća; kupiti mačku u -i; našla vreća zakrpu našla sta se dva enaka, gliha vkup štriha; staviti koga u istu -u s kim enačiti koga s kom: od šta vreća od toga i petlja kakršni starši takšen otrok; prazna vreća ne može uspravno da stoji; odriješiti, odrešiti -u svojih doživljaja začeti pripovedovati svoja doživetja; prodrta, proderana vreća zapravljivec, razsipnik; biti zavezana vreća biti zmeden, biti neznajdljiv; biti težak kao vreća biti težek kot cent
  • zmešan2 [é] (-a, -o) človek: (zmeden, raztresen) fusselig, fusslig, durcheinander; (nor) verrückt, übergeschnappt, närrisch
    koza zmešana die Zimtziege
  • ἄ-κοσμος 2 neurejen, brez reda; zmeden; pren. nespodoben, predrzen, neposlušen. – adv. ἀκόσμως brez reda.
  • ἄ-κρῐτος 2 (κρίνω) 1. pass. a) neoddeljen, τύμβος skupen grob, φήμη zmeden, μῦθοι nespametno govorjenje; b) neprestan, trajen, brezštevilen (ἄχεα); πενθήμεναι ἄκριτον ἀεί zelo po kom žalovati; c) nesojen, brez sodbe in pravice (ἀποκτείνειν); neporavnan νείκεα; neodločen, τὸ ἀκρίτως ξυνεχὲς ἁμίλλης neodločno trajanje boja; ἀκρίτων ἔτι δ' ὄντων dokler še vojna ni odločena. 2. act. samovoljen, po svoji volji.
  • ἄν-αρθρος 2 (ἄρθρον) 1. ki nima svojih udov v oblasti, brez moči, slab, onemogel. 2. nerazločen, zmeden.
  • διάστροφος 2 (δια-στρέφω) ion. poet. zmešan, zmeden (duh), moten (oko umirajočega); (o živalih): pokvečen, ohromljen; κόραι zmeden, besen.
  • δύσ-κριτος 2 (κρίνω) poet. ki se težko razloči ali odloči, težko razumljiv, zamotan, zmeden.