trouble2 [trəbl] prehodni glagol
zbegati, vznemiriti, razburiti, preplašiti; zaskrbeti, mučiti, (pri)zadeti; nadlegovati, sitnariti (komu), motiti, privesti (koga) v neprijeten položaj, v težave; prositi (koga) (for za); (redko) (s)kaliti, zburkati (vodo)
neprehodni glagol
vznemiriti se, razburiti se (about zaradi)
mučiti se, trpeti (about zaradi)
(po)truditi se, da(ja)ti si truda
troubled waters figurativno zapleten, težaven položaj
to be troubled about delati si skrbi gledé
to be troubled in mind biti zelo vznemirjen (zmeden, prizadet)
to trouble s.o. at work motiti koga pri delu
to trouble o.s. brigati se za kaj, (po)truditi se za kaj
don't trouble (yourself) ne trudite se; že dobro
to fish in troubled waters v kalnem ribariti
history does not trouble me at all zgodovina mi ne povzroča nobenih težav
may I trouble you for the salt? vas smem nadlegovati, prositi za sol?
don't let it trouble you ne delajte si skrbi zaradi tega!
to trouble one's head about s.th. beliti si glavo zaradi česa
to pour oil on troubled waters figurativno pomiriti razburjenje, narediti mir
my teeth trouble me very much imam hud zobobol
Zadetki iskanja
- turnír tournament; tourney; zgodovina (viteški) tourney, tournament, joust (s pl)
šahovski turnír chess tournament
teniški turnír tennis tournament
sodelovati v turnírju, udeležiti se turnírja to tourney; zgodovina to joust - turnír (zgodovina) tournoi moški spol (tudi neologizem) ; concours moški spol , compétition ženski spol , championnat moški spol
šahovski turnir tournoi d'échecs
plesni turnir concours de danse
prostor za turnir (zgodovina) lice ženski spol, champ clos - učítelj (-a) | -ica (-e) m, f maestro (-a), insegnante; pedagogo (-a), docente, professore (-essa); pren. guida:
plesni učitelj maestro di ballo
učitelj govorništva retore
univerzitetni učitelj docente (universitario)
pren. učitelj ljudstva guida e maestro del popolo
šalj. poleti bi bil učitelj, pozimi zidar voglia di lavorar, saltami addosso
zgodovina je učiteljica življenja la storia è maestra di vita; historia vitae magistra
domači učitelj precettore, istitutore
cerkveni učitelji Dottori della Chiesa - uči|ti1 (-m) naučiti
1. (poučevati) unterrichten; na univerzi: lehren; (šolati, izobraževati) ausbilden; po urah: Stunden geben (nemščino Deutschstunden geben, ples Tanzstunden geben)
2. česa: lehren, unterweisen in, (etwas) beibringen
kot nas uče izkušnje erfahrungsgemäß
zgodovina nas uči die Geschichte lehrt … - umétnosten artistic
umétnostni kritik art critic
umétnostni strokovnjak expert, connoisseur
umétnostna zgodovina history of art
umétnostna znanost science of art, aesthetics pl (s konstr. v sg) - umétnosten d'art, artistique
umetnostno drsanje patinage moški spol artistique
umetnostni kritik critique moški spol d'art
umetnostna zgodovina histoire ženski spol de l'art
umetnostnozgodovinski d'histoire de l'art - umétnosten (-tna -o) adj. d'arte, dell'arte, artistico:
umetnostne smeri correnti artistiche
umetnostna galerija galleria d'arte
umetnostna zgodovina storia dell'arte
šport. umetnostno drsanje pattinaggio artistico - umétnosten de(l) arte; artístico
umetnostno drsanje patinaje m artístico
umetnostni kritik crítico m de arte
umetnostna zgodovina historia f del arte
umetnostnozgodovinski relativo a la historia del arte - umetnostn|i [é] (-a, -o) musisch; Kunst- (dogodek das Kunstereignis, koledar der Kunstkalender, kritik der Kunstkritiker, objekt das Kunstobjekt, smoter der Kunstzweck, spomenik das Kunstdenkmal, zakladi Kunstschätze množina, teorija die Kunsttheorie, akademija die Kunsthochschule, dediščina das Kunsterbe, galerija die Kunstgalerie, kritika die Kunstkritik, mapa die Kunstmappe, nagrada der Kunstpreis, oblika die Kunstform, priloga die Kunstbeilage, smer die Kunstrichtung, zgodovina die Kunstgeschichte, zvrst die Kunstgattung, hotenje das Kunstwollen)
- union [jú:njən] samostalnik
zveza; združenje; unija; povezanost
politika priključitev, zedinjenje; zakonska zveza, zakon; delavsko združenje, društvo, sindikat; sloga, harmonija
trgovina iz različnega materiala stkana tkanina; levi gornji del nacionalne zastave (ki predstavlja politično zvezo ozemelj); naprava za spajanje cevi, spoj dveh ali več predmetov (cevi, vrvi); plitva kad za čiščenje piva
(= union workhouse) zgodovina ubožnica
union card sindikalna izkaznica
union catalogue ameriško skupen katalog (več knjižnic)
the Union flag, the Union Jack državna zastava Velike Britanije
the Union Združene države Amerike; (tudi) Združena kraljevina (britanska); zgodovina severne države (v secesijski vojni)
Universal Postal union svetovna poštna unija
trade union strokovna zveza, delavska zveza, sindikat (v Angliji in v ZDA)
to bring about a union izvesti, izvršiti unijo
their union is not a happy one njun zakon ni srečen
to live together in perfect union živeti skupaj v popolni harmoniji
to hoist (ali to fly) a union flag down dati znak za nevarnost (z narobe dvignjeno angleško mornariško zastavo) - uníversal splošen, svetoven, vesoljen; vsestranski, vseobsežen
exposición (historia, lengua) uníversal svetovna razstava (zgodovina, jezik)
de fama uníversal svetovnega slovesa
hacerse uníversal posplošiti se - vegetacij|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika die Vegetation (naskalna Felsvegetation, grmičasta Strauchvegetation)
zgodovina vegetacije die Vegetationsgeschichte
brez vegetacije vegetationslos - ver|a1 [é] ženski spol (-e …) religija der Glaube, die Religion (državna Staatsreligion)
kriva vera der Irrglaube (tudi figurativno)
prazna vera der Aberglaube
krščanska vera christlicher Glaube
judovska vera jüdischer Glaube, das Judentum
artikuli/členi vere Glaubensartikel množina
brez vere bekenntnislos, religionslos
druge vere [andersdenkend] anders denkend, andersgläubig
izpovedovanje vere das Glaubensbekenntnis
kar se tiče vere in Glaubensdingen
priča vere der Glaubenszeuge
stvar vere die Glaubenssache
svoboda vere die Kultusfreiheit, Religionsfreiheit
utemeljitelj vere der Religionsstifter
vprašanje vere die Glaubensfrage
zgodovina vere die Religionsgeschichte
obvezna pripadnost kaki veri der Religionszwang
spreobrnitev k drugi veri die Konversion - verstv|o [é] srednji spol (-a …) die Religion (svetovno Weltreligion)
zgodovina verstvev die Religionsgeschichte - vicar [víkə] samostalnik
cerkev (anglikanska cerkev) vikar, upravitelj župnije; namestnik župnika; vaški župnik; (rimsko-katoliška cerkev) namestnik
vicar general škofov namestnik (pomočnik)
the vicar of Christ Kristusov namestnik, papež
cardinal vicar papežev delegat
vicar apostolic apostolski vikar; zgodovina škofov namestnik
vicar of Bray figurativno vetrnjak, oportunist - villain [vílən]
1. samostalnik
lopov, podlež, malopridnež (zlasti v drami)
šaljivo navihanec
the little villain falotek, navihanček; zastarelo kmetavzar, teleban; zgodovina tlačan, podložnik, (pozneje) najemniški zakupniški kmet
2. pridevnik
lopovski, podel, zloben - víteški de(s) chevalier(s), chevaleresque , figurativno galant, courtois
viteška doba époque ženski spol de la chevalerie
viteška dvorana salle ženski spol des chevaliers
viteški grad château fort (de chevalier), manoir féodal
viteški križec croix ženski spol de chevalier
viteški nemški red (zgodovina) Ordre Teutonique, (ordre moški spol des) Chevaliers Teutoniques
viteški red (odlikovanje) ordre moški spol de chevalerie
viteški roman roman moški spol de chevalerie
viteški stan dignité ženski spol de chevalier, chevalerie ženski spol
viteško de façon chevaleresque, en galant homme, galamment, courtoisement - vítez knight; figurativno chivalrous (ali gallant) person
navaden, najnižji vítez knight bachelor, pl knights bachelors, knights bachelor
roparski vítez zgodovina robber baron
blodni vítez knight-errant
vítez žalostne postave the Knight of the Rueful Countenance
vítez reda kraljičine podveze Knight of the Garter
vítez templjar Knight Templar, pl Knights Templars, Knights Templar
vítez častne legije Chevalier of the Legion of Honour
napraviti koga za víteza to knight someone, to make someone a knight, to dub someone a knight
postati vítez to receive the accolade, zgodovina to win one's spurs - vitiō -āre -āvī -ātum (vitium)
1. (po)habiti (pohabljati), (po)kvariti, (s)kaziti, pokaziti, izpriditi (izprijati), spriditi (sprijati), (o)škodovati, poškodovati: Col., Plin., Suet. idr., vitiata teredine navis O., non et … Hypanis … , qui fuerat dulcis, salibus vitiatur amaris? O., decens facies longis vitiabitur annis O., loliis oculos vitiantibus O., oculi vitiantes omnia visu O., (sc. avidae volucres) vitiant caenis corpora rapta suis O., curis vitia tum corpus amaris O., ossa vitiata Cels., stomachus morbo vitiatus Sen. ph., expulit offenso vitiatum pollice talum Mart., illa (sc. vina) integrum perdunt lino vitiata saporem H. skozi platno precejena, mala … vitiato melle cicuta H. (= cicuta, qua mel vitiatum est = mel cicutā vitiatum) s hudim (strupenim, smrtno nevarnim) trobelikovcem pomešana medica, vitiatus aper H. že trohneči (naspr. integer), vitiatae aurae O. (o)kužen zrak.
2. metaf.
a) (ženske) skruniti, oskruniti (oskrunjati), posiliti (posiljevati), onečastiti (onečaščati): virginem Ter., Ca. ap. Gell., Sen. rh., Q., Gell.; subst. vitiātae -ārum, f oskrunjenke, posiljenke, onečaščenke: vitiatarum electiones T. izbira oskrunjenk (tj. zakon z zapeljivcem oz. posiljevalcem ali njegova smrt; prim.: stupratae datur optio eligendi mortem raptoris aut nuptias Ps.-Q. (Decl.)); pesn. meton.: vitiati pondera ventris O.
b) ponarediti (ponarejati), potvoriti (potvarjati), prirediti (prirejati), narediti (delati) kaj neveljavno: Vell., Dig. idr., comitiorum et contionum significationes interdum verae sunt, nonnumquam vitiatae et corruptae Ci., senatus consulta … , quae antea arbitrio consulum supprimebantur vitiabanturque L., falsas (podtaknjeno) esse (sc. litteras) et a scriba vitiatas L., vitiatam memoriam (zgodovina) funebribus laudibus reor L., pecunias vitiare Eutr. protipravno voliti (zapustiti v oporoki).
c) occ. (kot t.t. avgurskega jezika) zaradi neugodnih znamenj kaj razglasiti (razglašati), proglasiti (proglašati) za neprimerno ali napačno izbrano in s tem preprečiti: vitiare dies (za popis rimskega državljanstva (census) določene dni) Ci. ep., auspicia Messala ap. Gell. preprečiti ptičegledje (ki so ga prirejali višji oblastniki pred volilnimi zbori (comitia) rimskega ljudstva).