Franja

bela halja frazem
(zdravnik) ▸ fehér köpeny [orvos]
Tudi med odraslimi je veliko takih, ki jim strah pred belimi haljami onemogoča potrebno skrb za zdravje. ▸ A felnőttek közül is sokan azért nem mennek orvoshoz akkor sem, amikor kellene, mert félnek a fehér köpenytől.

bodoč [ó] (-a, -e) zukünftig, künftig; werdend (mamica werdende Mutter, oče werdender Vater)
za poklice: bodoči zdravnik/učitelj der angehende Arzt/Lehrer
moj bodoči (mož) mein Zukünftiger
moja bodoča (žena) meine Zukünftige
bodoči rodovi die Nachwelt

bosonog [ó] (-a, -o) samo kot prislov barfuß, mit bloßen Füßen; pridevnik barfüßig
bosonogi menih der Barfüßermönch
bosonogi red der Barfüßerorden
bosonogi zdravnik der Barfußarzt

bravo

A) agg.

1. dober, sposoben:
un bravo medico, un bravo pittore, un bravo tecnico dober zdravnik, slikar, strokovnjak
è il più bravo della classe najboljši učenec v razredu je
un bravo cane da caccia dober lovski pes

2. dober, pošten, spodoben:
un bravo giovane dober mladenič
brava donna pog. evfemistično cipa
ascoltate, brav'uomo star. poslušajte, dobri mož (v vljudnostnih frazah)
su, da bravo! le pogumno!

3. knjižno pogumen, srčen:
fare il bravo delati se pogumnega
notte brava divjaška noč
alla brava predrzno, arogantno, samozadovoljno
dipinto alla brava naslikano pogumno, z zanesljivo roko

4. pleon. (s podkrepljevalno funkcijo)
ogni giorno fa la sua brava passeggiata vsak dan gre na svoj običajni sprehod

B) inter. bravo!:
bravo, bis! bravo, bis!
bravo furbo! iron. ti pametnjakovič!

C) m

1. hist. plačani razbojnik, plačanec

2. ekst. telesni stražar, gorila

buōno¹

A) agg.

1. dober:
un'anima buona dobra duša
buona volontà dobra volja
buona donna pog. evfemistično cipa

2. krotek, miren, priden:
un buon ragazzo priden fant
un buon diavolo, un buon uomo pren. dobričina, preprosta duša
buono come il pane dober kot kruh
alla buona preprosto, po domače; na hitro; površno, za silo:
mangiare alla buona jesti po domače
una riparazione alla buona zasilno popravilo
siate buoni bodite pridni!
mare buono mirno morje

3. prijazen, vljuden:
buone maniere vljudnost, olikanost
fare buon viso prijazno sprejeti
con le buone prijazno, zlepa
con le buone o con le cattive zlepa ali zgrda
tenersi buono qcn. ohranjati prijateljstvo, naklonjenost nekoga
buoni uffici pravo posredovanje:
richiedere i buoni uffici di un paese neutrale pravo prositi nevtralno deželo za posredovanje
una buona parola dobra beseda, priporočilo
di buona voglia, di buon grado, di buon animo rad, z veseljem
di buon occhio prijazno, z naklonjenostjo

4. dober, sposoben, ustrezen:
un buon medico dober zdravnik
buono a nulla nesposoben; ki ni za nobeno rabo
essere in buone mani biti v dobrih rokah, biti na varnem
essere in buono stato biti dobro ohranjen
una buona forchetta pren. dober jedec, sladokusec
essere di buona bocca ne biti izbirčen (pri jedi) pren. biti z vsem zadovoljen, zadovoljiti se z malim

5. dober, koristen, ugoden:
buoni affari dobri posli
a buon mercato poceni
buon pro ti faccia! srečno, bog daj srečo!
buone feste vesele praznike!
Dio ce la mandi buona! bogpomagaj!, bog nas varuj!
nascere sotto una buona stella pren. roditi se pod srečno zvezdo
avere buon gioco imeti dobre karte; pren. imeti lepe možnosti, biti v dobrem položaju

6. dober, pravičen:
battersi per una buona causa boriti se za pravično stvar
a buon diritto upravičeno
questa è proprio buona (tudi iron.) ta je pa dobra!, ta je lepa!

7. dober, velik, obilen:
un buon tratto di strada dobršen del poti
un'ora buona debela ura, dobra ura
di buon'ora, di buon mattino zgodaj zjutraj
di buon passo hitro
di buona lena energično, pridno

8. dober, ugleden, bogat:
buona famiglia dobra, ugledna družina
buon partito dobra partija (primeren zakonski partner)

9. dober, lep, prijeten:
essere in buona compagnia biti v dobri družbi
buona cera dober, zdrav videz
fare una buona vita pren. živeti v ugodju, prijetno živeti
darsi buon tempo pren. zabavati se

10. pog. dober, lep; privlačen, izzivalen (ženska)

B) m (samo sing.)

1. dobro:
essere un poco di buono biti malopridnež
buon per me na mojo srečo

2. lepo vreme:
la stagione si mette al buono vreme se obrača na lepo

3. (z okrepljenim pomenom)
ci volle del bello e del buono potrebno je bilo veliko truda

4. (f -na) dober človek:
i buoni e i cattivi dobri in zli

cabecera ženski spol glavna točka; častno mesto pri mizi; zglavje, zglavnik; glavno mesto; začetek

médico de cabecera hišni zdravnik
estar (asistir) a la cabecera de un enfermo bolnika negovati

Caelius 3 Celij(ev)

I. ime rim. plebejskega rodu z rodbinama Kaldov in Rufov. Poseb.

1. L. Caelius Antipater Lucij Celij Antipater, sloviti analist (v 7 knjigah z naslovom Annales je opisal drugo punsko vojno), govornik in pravoznanec v času Grakhov, poglavitni Livijev vir za Hanibalovo vojno: Ci., L., Val. Max.

2. C. Cael. Caldus Gaj Celij Kald; po zaslugi svoje delavnosti in zgovornosti se je povzpel do najvišjih častnih služb; kot tr. pl. je l. 107 sprožil zakon, po katerem naj bi se na sodiščih pismeno glasovalo tudi pri postopkih o veleizdaji; konz. l. 94: Ci.

3. M. Cael. Rufus Mark Celij Ruf, roj. l. 82, državnik in govornik, ki se je po volji Cicerona in Marka Krasa izobraževal v znanostih in umetnostih, zlasti pa v govorništvu. Bil je zvest prijatelj Ciceronu, ki ga je l. 56 zagovarjal v govoru pro Caelio; pozneje je bil kot tr. pl. Cezarjev privrženec. Usmrtili so ga l. 48 v Turijih: Ci., C. idr.

— II. Caelius Aurelianus Celij Avrelijan, rim. zdravnik v 5. st. po Kr. iz Sike (Sicca) v Numidiji; napisal je Acutarum passionum libri III in Chronicarum passionum libri V; poleg teh spisov so ohranjeni še večji fragmenti drugih del. — Od tod adj. Caeliānus 3 Celijev: Caelianum illud Ci. ep. tisti Celijev izrek, Caelianae orationes (govori Marka Celija Rufa) T.; subst. Caeliāna -ōrum, n Celijevi (= Lucija Celija Antipatra) spisi: Ci. ep.

Callimachus -ī, m (Καλλίμαχος) Kalimah,

1. sloviti gr. slovničar in pesnik iz rodovine Batiadov (gl. Batus) v Kireni; bil je knjižničar v Aleksandriji okoli l. 250: Varr., Ci., H., O. idr. Od tod adj. Callimachīus 3 (Καλλιμάχειος) Kalimahov: metrum Serv.

2. gr. kipar: Vitr., Plin.

3. gr. zdravnik: Plin.

4. Apollās Call. Apola Kalimah, gr. pisatelj: Q.

cámara ženski spol soba, izba, kamra; zbornica; dvorana; kašča; kamera; zračnica; medicina stolica

cámara acorazada oklepna blagajna
cámara alta, cámara de los lores (angleška) lordska zbornica
cámara ardiente, cámara mortuoria s črnino zastrta razsvetljena soba z mrtvaškim odrom
cámara baja, cámara de los comunes (angleška) spodnja zbornica (parlament)
cámara de comercio (e industria) trgovska (in industrijska) zbornica
cámara del corazón srčni prekat
Cámara de (los) Diputados poslanska zbornica
cámara fotográfica fotografska kamera
cámara frigorífica hladilnica
cámara o(b)scura temnica
cámara portátil ročna kamera
cámara submarina podvodna kamera
ayuda de cámara komorni strežaj
doncella de cámara hišna
gentilhombre de cámara komornik
médico de cámara kraljevi telesni zdravnik
pintor de cámara dvorni slikar
hacer cámara na potrebo iti
cámaras pl (med) driska
padecer cámaras bolehati na driski
tener cámaras en la lengua izklepetati, izblekniti

camice m

1. halja:
camice bianco bela halja, zdravnik
i camici bianchi ekst. ljudje v belem

2. relig. koretelj, alba

castrense

capellán castrense vojaški duhovnik
médico castrense vojaški zdravnik

celsus 3, adv. -ē (gl. *cellō¹)

1. kvišku moleč, štrleč in od tod vznesen, vzvišen, visok: quae (natura) primum eos (homines)... celsos et erectos constituit Ci., c. vortex montis Ci., Appenninus, Acherontia H., turres H., O., arx., Capitolia, urbs, puppis V., collum, remigia O., celsus in cornua cervus O. s štrlečim rogovjem, laetitia vitium celsius evagatur Col., celsius assurgere Cl. ali consurgere Amm.; z abl.: celsus haec corpore... dicebat L.

2. pren.
a) po dostojanstvu visok, vzvišen: eques Stat., senatus ali senatūs turba Sil., sedes celsissima dignitatis et honoris Ci., celsae natorum aequavit honori Stat. visokorodnih (drugi berejo: celso... honore), celsius evocari Col.
b) v duševnem oziru velikosrčen, velikodušen, velik: celsus et erectus et ea, quae homini accidere possunt, omnia parva ducens Ci., celsus (po drugih celsā) mente Sil., quo generosior celsiorque est Q.; occ. v slabem pomenu: visok, prevzeten, ohol, ošaben: erectum et celsum vagari toto foro Ci., celsi et spe haud dubia feroces L., celsi praetereunt austera poëmata Ramnes H., celsus profatur Sil. — Kot ime več rim. rodov Celsus -ī, m Celz, poseb.

1. C. Cels. Albinovanus Gaj Celz Albinovan, Horacijev prijatelj, lirski pesnik, ki je kot scriba spremljal Tiberija na njegovem pohodu v Armenijo (l. 20): H.

2. A. Cornelius Cels. Avel Kornelij Celz, sloveči zdravnik in učenjak v Tiberijevem času, napisal je enciklopedično delo (Artes) v 20 knjigah, od katerih je ohranjenih samo 8 (VI.—XIII.) de medicina: Col., Q., Veg.

3. P. Iuventius Cels. Publij Juvencij Celz, oče in sin, oba izvrstna pravnika, oče v Vespazijanovem času: Dig., njegov slavnejši sin v času Trajana, Domicijana in Hadrijana: Plin. iun., Ulp. (Dig.)

cepílec

zdravnik cepílec vaccinator, vaccinist

chef [šɛf] masculin načelnik, šef, glavar, poglavar, predstojnik, vodja; figuré glavna točka, (bistveni) predmet (pogovora, obtožbe); vieilli glava

au premier chef v prvi vrsti, zlasti, predvsem
de ce chef iz tega razloga
de son propre chef iz lastnega nagiba, sam od sebe
chef de brigands roparski poglavar
chef de cabinet šef kabineta
chef de chambrée sobni starešina
chef de chantier gradbeni vodja
chef comptable višji knjigovodja, računovodja
chef (de cuisine) glavni kuhar, šef kuhinje
chef d'entreprise podjetnik, obratovodja
chef d'équipe preddelavec; palir
chef d'escadre, d'escadrille (aéronautique) vodja eskadre, eskadrilje
chef de l'Etat vodja države
chef d'état-major štabni šef
chef de l'état-major général šef generalnega štaba
chef de famille družinski poglavar
chef de file prvi vojak v vrsti, figuré (kolo)vodja
chef de gare postajni načelnik
chef de gouvernement predsednik vlade
chef nègre, de tribu črnski, plemenski poglavar
chef d'orchestre kapelnik, dirigent
chef de train vlakovodja
chef d'accusation glavna točka obtožnice
le chef de saint Denis glava sv. Dionizija (relikvija)
commandant masculin en chef vrhovni poveljnik
ingénieur masculin en chef glavni inženir
médecin masculin en chef višji zdravnik
rédacteur masculin en chef glavni urednik
il a des biens du chef de son père on ima premoženje po očetovi strani, po očetu

Chīrōn (Chīrō: L. Andr. fr., Iuv. ) -ōnis, acc. -ōna in -ōnem, m (Χείρων) Hiron, Kentaver, slavni glasbenik, zdravnik in vedeževalec, Saturnov in Filirin sin (od tod Philyridēs Filirin sin: V., O.) Ahilov, Asklepijev in Jazonov vzgojitelj; v boju s Kentavri mu je Herakles s strelo zadal neozdravljivo rano, zato ga je Jupiter sprejel na nebo kot ozvezdje (Strelec): Lucan.; kot kipec: Iuv. Od tod adj.

1. Chīrōnēus 3 (Χειρώνειος) Hironov, hironski: vulnus Luc. neozdravljiva.

2. Chīrōnīus 3 (Χειρώνειος) = Chīrōnēus: vulnus Cels., Ap. h. neozdravljiva, ulcus Cels.; subst. Chīrōnīa -ae, f hironija, hironska, rodovno ime več rastlin: Plin., Chīrōnīon -īī, n bot. = centaurēum: Plin.

3. Chīrōnicus 3 Hironov: ars Sid.

Chrȳsippus -ī, m (Χρύσιππος) Hrizip,

1. Pelopov in Danaidin sin: Hyg.

2. slavni stoik iz Kilikijskih Solov (Solī), živel od l. 290 do 210, Zenonov in Kleantov učenec, izumitelj silogističnega verižnega sklepa (sōrītēs): Ci., H. idr.; v pl.: omnes Zenones et Chrysippi Sen. ph. vsi Zenonovi in Hrizipovi pristaši = vsi stoiki.

3. zdravnik iz Knida v času Aleksandra Vel.: Plin.

4. učeni Ciceronov osvobojenec: Ci. ep.

5. Chr. Vettius Hrizip Vetij, arhitekt, osvobojenec arhitekta Kira: Ci. ep., Q. — Od tod adj. Crȳsippēus 3 (Χρυσίππειος) Hrizipov, po kakem Hrizipu poimenovan: haec Chrysippea sunt Ci. ali sophisma Chr. Hier. stoika Hrizipa; subst. Chrȳsippēa -ae, f(sc. herba) hrizipovka, po svojem najditelju (menda zdravniku) Hrizipu imenovana rastl.: Plin.

Cleemporus -ī, m (Κλεέμπορος) Kleempor, gr. zdravnik: Plin.

Cleophantus -ī, m (Κλεόφαντος) Kleofant,

1. korint. slikar, ki je šel z Demaratom v Tarkvinije: Plin.

2. zdravnik v Rimu: Ci., Cels., Plin.

clinicien, ne [klinisjɛ̃, ɛn] adjectif

médecin masculin clinicien (zdravnik) klinik

clīnicus -ī, m (gr. κλινικός)

1. zdravnik ob bolniški postelji, klinik: cl. Herodes Mart., deus (= Aesculapius) Prud.

2. ležeči bolnik: Cypr.

3. pripravljavec mrtvaškega odra: Mart.