pūblicus 3 (na stlat. napisih tudi poblicus in puplicus; po eni od razlag poplicus izhaja iz populus, stlat. poplus „ki (kar) zadeva ljudstvo“, pūblicus pa iz *pūbicus (iz pūbēs) „ki (kar) zadeva odrasle može“; po drugi razlagi gre za besedo etr. izvora)
1. ljudstvo (občino, državo, državljane) zadevajoč, ljudstvu (občini, državi, državljanom) pripadajoč, ljudski, narodov, naroden, občinski, državen (naspr. privatus): loca, litora Ci., flumina Icti., sive privatus esset sive publicus (sc. locus) N. zasebno ali občinsko (državno) zemljišče, suo privato, non publico consilio N. na svojo roko, ne v državnem imenu, pecunia Ci., N. državni denar, državne finance, vectigal Ulp. (Dig.) ali vectigalia Suet. državni dohodki, litterae Ci. ali tabulae Ci. državne listine, uradni dokumenti, vincula N. državna ječa, occupationes C. državni posli, politični posli, publica ac privata sacrificia C., equus (gl. equus) L., servus L. ali minister Ap. državni suženj = oblastniški sluga, uradni sluga (birič), res publica, non privata N. ne zasebna, temveč državna stvar (zadeva), causa L. državna stvar, državna zadeva; pogosto tudi = pravda o državnih stvareh (zadevah): Ci. = iudicium Gell., causae iudiciaque publica Ci. pravde o državnih stvareh (zadevah) in hudodelstvih zoper državo, iniuriae C. državi storjene krivice, razžalitve države, sollicitudo L. zaradi države, sumptu publico Ci. ob državnih stroških, na državne stroške, na stroške države, sine ullā impensā publicā N. brez slehernih državnih stroškov, brez slehernih stroškov z državo, publicum funus Plin. iun., T. na državne stroške prirejen pogreb (toda prim. spodaj pod 2.), bono publico S., L. državi v blaginjo (korist), malo publico S., L. državi v škodo (kvar), na škodo države, pessimo publico Varr., L. idr. državi v največjo škodo, na največjo škodo države, magnificentia Ci. sijaj(nost) države, egregium T. slava države, poena L. od države naložena kazen, periculum L. od države prevzeta nevarnost, dii N. ljudska (državna) božanstva, consilium Ci. državni (= senatski) ukrep (sklep), publicos canes alere Ci. rediti pse na državne stroške (naspr. domesticos canes alere Ci. rediti pse na svoje stroške); poseb. pogosto res publica država (gl. pod rēs). Od tod subst. pūblicus -ī, m državni suženj, oblastniški suženj, uradni sluga, nižji sluga kakega oblastnika, svečeništva, birič (s celotnim izrazom servus publicus, gl. zgoraj): metuit publicos Pl. redarjev, redarstva; pūblicum -ī, n
a) država, občina, občinstvo, ljudska skupščina, ljudski (narodni) zbor: in publicum emere, redimere L. ali consulere in publicum Plin. iun. za državo, in publicum polliceri C. v splošni (obči) prid, in publico animadvertere Plin. iun. v državnem imenu, referre in publicum cornua C. na ljudski skupščini pokazati.
b) državna last (lastnina): publicum populi Romani fieri Ci., avertere aliquid de publico Ci., iubere aliquem (aliquid) populi Romani esse L., Icti. proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati) koga (kaj) za državno lastnino, narediti (delati) koga (kaj) last države, Campanum publicum Ci. kampan(ij)sko državno zemljišče.
c) državni zaklad, državna blagajna, erár: de publico convivari Ci. na državne stroške, pecunias in publico deponere C., pecuniam ex publico tradere C. ali dare L., bona addicere in publicum C. prisoditi (prisojati) državni blagajni, in publicum redigere L. ali referre N. ali conferre L. spraviti (spravljati), odda(ja)ti, prispevati v državno blagajno, publico teneri Suet. biti zavezan (dolžan) plačevati davek državni blagajni.
d) državni dohodki, davki: publica male redimere Ci., conducere publica H.; metaf.: qui salutationum publicum exercet Sen. ph. ki pobira davek (= zahteva vstopnino) od obiskovalcev svojega gospoda (o nekem vratarju); occ. davčni zakup, davčno zakupništvo, državni zakup, državno zakupništvo: dum in eo publico essent L. dokler bi imeli ta državni zakup, magnas partes (deleže) habere publicorum Ci., societates publicorum Ci. delniške družbe za davčni zakup, delniške družbe glavnih davčnih zakupnikov, magister scripturae et sex publicorum Ci. davčni ravnatelj, publicum habere Pl. biti državni zakupnik, biti davčni zakupnik, publicum quadragesimae in Asiā agere Suet. pobirati štiridesetino (kot dačo, dajatev, davek), biti štiridesetinski mitninar (pri državnih zakupnikih); publico frui Ci., Ulp. (Dig.) uživati (prejemati) dohodek od (iz) državnega zakupa.
e) državni arhiv, državno pismohranišče, državna pismohrana: ut scriptum in publico in litteris exstat Varr.
2. javen, občen, obči, splošen, navaden, običajen: favor O., lux publica mundi H. (o soncu), dies Sen. ph. navaden dan (= od jutra do večera), officia Plin. iun., verbum Sen. ph., verba Ci., mores Cu., usus H., Vell., Icti., vina Plin., incendium, pavor L., funus Suet. ob katerem žaluje vsa država (s prekinitvijo delovanja sodišč in drugimi zunanjimi znamenji žalovanja); pesn.: publica cura iuvenum prodis H. skrb čisto vseh mladeničev; publicum est z inf. splošna navada je, splošno uveljavljeno je: publicum eorum (sc. picorum) est tabulata ramorum sustinendo nido provide eligere Plin.; occ. (pesn.) preprost, navaden, vsakdanji, običajen: structura carminis O., vena Iuv., sermo non publici saporis Petr. — Od tod subst. pūblica -ae, f javna blodnica, javna deklina, vlačuga, prostitutka: Sen. ph., Aug.; pūblicum -ī, n javnost, javen prostor, cesta, ulica: in publicum prodire Ci. (od)iti na ulico, (od)iti z doma, javno se (po)kazati, (po)kazati se v javnosti, in publicum se proripere L., in publicum egredi T., in publico (zunaj, z doma) esse non audet, inclusit se domi Ci., in publico (javno) epulari L. ali convivari Ci., in publico versari T., in publico adsistere C., blandiores in publico (na cesti, javno) quam in privato (doma) L., pernoctare in publico Ci. na cesti, publico carere Ci. ali abstinere T., Suet. ne (od)iti z doma, osta(ja)ti doma, rapi de publico Suet., lecticā per publicum vehi Suet., in publico ponere N. ali publico proponere L. ali in publicum proponere Ci. javno izpostaviti, cadaver in publicum (na cesto) abicere Ci., aequare Meli domum publico Varr. izravnati s cesto = porušiti; occ. javno (tj. občinsko ali državno) skladišče: frumenti quod inventum est, in publicum conferunt C., quod (sc. panicum et hordeum corruptum) in publicum contulerunt C. — Od tod adv.
a) pūblicē (star. pōblicē)
1. javno, od države, s strani države, v imenu države, na povelje (ukaz) države, po državnem ukrepu, v prid (korist) državi, za državo (naspr. privatim): privatim ac (et) publice, neque publice neque privatim Ci. idr., p. dicere, venire, interfici Ci., rapere S., frumentum polliceri C., ab Atheniensibus publice exposcebatur (sc. Themistocles) N., litteras publice scribere Ci. ali mittere Ci., N. (na)pisati (ali poslati) uradno pismo (dopis), publice damnati N. v imenu države, publice maximam putant laudem C. za državo, cum enim versuram facere publice necesse esset N. vzeti državno posojilo, mali quid ortum ex hoc sit Ter. državi v škodo (kvar); occ. na državne stroške, na stroške države, ob državnih stroških: publice efferri, ali N., vesci L., statua publice ei in foro constituta est N.
2. občno, (v)obče, splošno, vsak brez razločka, vsi brez razlike, vsi skupaj: Gell., Icti. idr., publice exsulatum ire L.
3. javno, vpričo vseh ljudi, ob navzočnosti vseh ljudi, pred vsem svetom: Eutr., publice disserere Ap., Gell., rumor publice crebuerat Ap.
b) pūbliciter = pūblicē 1.: Pomp. ap. Non.
quaestiō -ōnis, f (quaerere nam. quaesere)
1. iskanje: Afr. ap. Non., cave fuas mihi in quaestione Pl. glej, da se mi ne boš dal iskati, da te mi ne bo treba iskati; v istem pomenu tudi: tibi ne in quaestione essemus cautum intellego Pl.
2. metaf.
a) izpraševanje, (po)vpraševanje, zaslišanje, zasliševanje: rem quaestione captivorum explorare C.
b) sodna (kazenska) preiskava: Icti. idr., aestivum tempus non quaestionis est C. ni (pripraven) za sodne preiskave, quaestio a senatu decreta Ci., quaestionem habere Ci., L. ali exercere Ci. pričeti preiskavo, izvajati (voditi) preiskavo, preiskovati, quaestionem habere de viri morte Ci. o smrti, toda quaestionem habere de servis Ci. ali ex servis L. sužnje vzeti (jemati) v (pod) preiskavo, sužnje podvreči preiskavi, quaestiones rerum capitalium Ci. zaradi (glede) glavnih hudodelstev, quaestio inter sicarios Ci. zaradi (glede) zavratnega umora; occ. natezanje, mučenje (muke) na natezalnici: servos in quaestionem dare, ferre, polliceri, postulare idr. Ci., ad (in) quaestionem abripi Ci., offerre corpus quaestioni Cu., de uxoribus in servilem modum quaestionem habent C. = preiskujejo z natezanjem, (sc. haec) nihil ad tortorem facti enim in eculeo quaestio est, iuris in iudicio Ci. dejanje (hudodelstvo) se preiskuje na natezalnici, pravno vprašanje pa pred sodiščem.
c) meton. α) kazensko sodišče, zborno sodišče, sodni zbor: quaestioni praeesse Ci., praepositus est quaestioni Ci., quaestiones perpetuae Ci. stalna zborna sodišča; ker so bila prvotna narodna sodišča zelo počasna in neokretna, so se sodne preiskave posebnih kazenskih stvari že zgodaj poverjale višjim oblastnikom (gl. pod quaesītor). Ta izredna sodišča so po l. 149 na Kalpurnijev predlog (lex Calpurnia repetundarum) postala stalna (perpetuae); načeloval jim je pretor ali pa iudex quaestionis Ci. tj. višji sodnik, ki je preiskave vodil pod pretorjevim nadzorstvom. Poleg teh načelnikov ali predsednikov je sodni posel opravljalo nad 50 porotnikov, ki so bili sprva senatorji, po času Gaja Grakha (l. 122) vitezi, od l. 70 (po Avrelijevem zakonskem predlogu) dalje tudi tribuni aerarii. V Ciceronovem času je bilo 8 stalnih zbornih sodišč: repetundarum, maiestatis, peculatūs, ambitūs, inter sicarios, veneficii, de vi, falsi. Sicer je quaestio tudi = (preiskovalno) sodno osebje, sodniki, sodišče sploh: dimittere quaestionem Ci. razpustiti sodišče = ustaviti preiskavo, totam quaestionem a severitate ad clementiam transferre Val. Max. β) preiskovalni spis, preiskovalni zapisnik: fictam quaestionem conscribere Ci., obsignare quaestionem (conscriptam) Ci.
d) znanstvena (učena) preiskava, raziskava, raziskovanje, izsledovanje, znanstveno vprašanje: Q., Plin., Iuv., quae (sc. sententia) veri simillima (sc. sit), magna quaestio est Ci. je veliko vprašanje, še ni dognano, res in disceptationem quaestionemque vocatur Ci. se znanstveno razpravlja in preiskuje, tota fere quaestio tractata videtur Ci. je, kot kaže, dokončana..
e) predmet preiskovanja (raziskave), snov, tvarina: perdifficilis quaestio est de naturā deorum Ci., quaestionem poëticam proponere N. snov iz poetike, quaestionem sustinere posse Ci. biti dorasel snovi; poseb. kot ret. t.t. sporna (preporna) govorniška snov, sporno vprašanje, tudi glavna točka sporne snovi: Ci.