Franja

prehód passage moški spol , pas moški spol , franchissement moški spol , passe ženski spol , couloir moški spol ; (v gorski verigi) trouée ženski spol ; (med dvema zidovoma) allée ženski spol ; (potnikov, blaga) transit moški spol ; figurativno transition ženski spol , raccord moški spol , perçage moški spol

prehod čez Alpe le passage des Alpes
prehod čez cesto passage clouté
prehod čez reko franchissement d'une rivière
prehod iz enega glasu v drugega (glasba) port moški spol de voix
prehod pod zemljo, zemeljski prehod passage souterrain
prehod prepovedan passage interdit, interdiction (ali défense) de passer
brez prehoda (figurativno) sans transition
ni prehoda! on ne passe pas!
prednostni prehod (čez križišče) passage protégé
železniški prehod passage à niveau
brutalen, hiter prehoden transition brutale, rapide

ráj (rája) m

1. rel. paradiso, cielo:
zemeljski raj paradiso terrestre, eden
iti v raj andare in paradiso
živeti kot v raju stare, sentirsi in paradiso

2. pren. (velika sreča, ugodje) paradiso:
obljubljati raj promettere mirabilia, mari e monti
umetni raji (po uživanju mamil) paradisi artificiali
davčni raj paradiso fiscale

Rest, der, (-/e/s, -e) ostanek, preostanek; Mathematik ostanek; razlika; leibliche/irdische Reste zemeljski ostanki; jemandem/etwas den Rest geben dotolči (koga, kaj), do konca uničiti; sich den Rest holen fasati jo (bolezen); der Rest ist Schweigen figurativ ostalo je v temi, ostalo pustimo v temi

rēsto m

1. ostanek, preostanek:
del resto sicer

2. mat. ostanek

3. ostanek, ostali denar, razlika:
avere il proprio resto pren. dobiti svoje
lasciare il resto di mancia pustiti napitnino

4.
resti pl. ostanki, zapuščina:
i resti di una necropoli ostanki grobišča
resti mortali zemeljski ostanki, truplo

revni samostalnik
pogosto v množini (reven človek) ▸ szegényNe glede na zemljepisne koordinate, so bogati in revni raztreseni po vsej zemeljski obli. ▸ A földrajzi koordinátáktól függetlenül gazdagok és szegények az egész világon élnek.
Bogati so v krizi postali bogatejši, revni revnejši. ▸ A gazdagok gazdagabbak lettek a válságban, a szegények szegényebbek.

rhagion -iī, n (gr. ῥάγιον) rágij (rágion), črn strupen zemeljski pajkec: Plin.

richesse [rišɛs] féminin bogastvo, premožnost, blaginja; obilje; plodnost; izdatnost; krasota; dragocenost; zaklad; pluriel bogastva, zakladi

richesse en forêts, en gibier bogastvo v gozdih, v divjadi
source féminin de richesse vir bogastva
richesses souterraines, du sol (pod)zemeljski zakladi
amasser, entasser des richesses (na)kopičiti bogastvo
faire étalage des richesses razkazovati svoje bogastvo

run¹ [rʌn] samostalnik
tekanje, tek
šport vztrajnostni tek, tekmovanje, dirka, hiter galop; naval, lov (for na)
hajka; hoja, vožnja, (hitro) potovanje; pot, izlet, sprehod; jadranje; brzi koraki, hiter tempo, hitra kretnja, premik, hiter padec, beg; zalet, zagon, napad, juriš
figurativno potek, smer, ritem, tendenca, moda; nepretrgana vrsta, niz, serija, nepretrgan čas, trajanje
ameriško potok, reka, jarek; tok, struja, plima, valovi; prost dostop (do), prosta uporaba; trop, jata; pašnik, ograda, ograjen prostor za živino, za perutnino; sankališče
trgovina veliko povpraševanje (on po, za)
dobra prodaja, trajen uspeh
trgovina kakovost, kvaliteta, vrsta, sorta
glasba hitra vrsta tonov, gostolevek, rulada
gledališče čas izvedbe, trajanje (gledališke igre), uprizarjanje, prikazovanje, nepretrgana vrsta predstav; (karte) sekvenca; naklada (časopisa)
tehnično delovni čas (o strojih); presek, prerez, splošnost, večina
tehnično tračnica; deska za vkrcavanje in izkrcavanje; odvodna cev

at the run, on the run v teku
in the long run sčasoma, končno, konec koncev
on the run na nogah, nepretrgoma zaposlen, ki leta sem in tja; vojska ki je na umiku, na begu
with a run nenadoma
a run to Bled vožnja, izlet, skok na Bled
a run of bad luck at cards dolgotrajna smola pri kartah
a run of ill luck nepretrgana smola, vrsta nesreč
run of customers naval odjemalcev
run of events potek dogodkov
a run of gold žila zlata
run of ground zemeljski plaz
the run of public opinion smer javnega mnenja
the common (ordinary) run of people običajni, poprečni tip ljudi
non-stop run nonstop vožnja
the usual run of things običajni potek dogodkov
to be in the run teči, dirkati, figurativno kandidirati
to be on the run teči, tekati po poslih, biti vedno na nogah, tekati sem in tja
it is only a 30 minutes' run to our place samo pol ure vožnje je do nas
it is all in the day's run vse to spada v program dneva (dnevnih dogodkov)
this inn is quite out of the common run of country inns ta gostilna je čisto različna od običajnega tipa podeželskih gostišč
there was a run on the banks vlagatelji so navalili na banke (da bi dvignili svoje prihranke)
to break into a run spustiti se v tek
to come down with a run zrušiti se
to give a run preskusiti
to go for a run teči (kot) za stavo
everything went with a run vse je šlo gladko, kot namazano
to have s.o. on the run pogovorno pognati koga
to have a run for one's money figurativno priti na svoj račun, zabavati se za svoj denar
to have the run of s.o.'s house imeti prost dostop v hišo kake osebe, počutiti se pri kom doma
I had the run of his library imel sem prost dostop do njegove knjižnice
these books have had the run this year te knjige so se letos najbolje prodajale
the play had but a short run igra je bila le kratek čas na sporedu
the piece had a run of 20 nights (gledališko) igro so uprizorili 20 večerov zaporedoma
to take a run vzeti zalet

sifon [ó] moški spol (-a …) tehnika der Geruch(s)[verschluß] verschluss, der Siphon
zemeljski sifon Erdsiphon
na morju: die Wasserhose; živalstvo, zoologija pri mehkužcih: der Sipho, die Atemröhre

sleporil moški spol (-a …) živalstvo, zoologija red: die Blindwühle, der Schleichenlurch
cejlonski sleporil die Ceylon-Wühle
črvasti sleporil die Wurmwühle
goli sleporil die Nacktwühle
kožnati sleporil die Hautwühle
nosati sleporil die Nasenwühle
obročasti sleporil die Ringelwühle
pisani sleporil die Buntwühle
plavajoči sleporil die Schwimmwühle
ribji sleporil die Dunkle Fischwühle
slepi sleporil die Blindwühle
talni sleporil die Bodenwühle
zemeljski sleporil die Erdwühle

srédnji (-a -e) adj.

1. centrale:
srednja vrsta fila centrale

2. medio; mediocre:
srednja postava statura media
srednja letina raccolto mediocre
srednja kakovost blaga qualità mediocre della merce

3. (ki izraža srednjo vrednost istovrstnih količin) medio, di mezzo:
srednja dolžina, globina, teža lunghezza, profondità media, peso medio
izračunati srednjo hitrost calcolare la velocità media

4. šol.
srednja šola scuola media; scuola media superiore; liceo
človek srednjih let uomo di mezza età
voj. srednja artilerija artiglieria di medio calibro
srednja generacija la generazione di mezzo
srednja igra fase centrale della partita
šah. srednja linija linea centrale
srednji kmet contadino medio; šah. pedone centrale
arheol. srednja kamena doba mesolitico
šport. srednja kategorija peso medio
šport. srednji napadalec mediano
šport. tek na srednje proge mezzofondo
šol. srednja ocena media
čeb. srednja stena sata strato di cera (nel favo)
mat. srednja vrednost valore medio
anat. srednji možgani mesencefalo
anat. srednje uho orecchio medio
lingv. srednji način (pri glagolu) il medio (della forma verbale)
lingv. srednji samoglasnik vocale mediana
lingv. srednji spol genere neutro
srednji tok reke corso medio del fiume
rad. srednji valovi onde medie
hist. srednji vek Medioevo
geol. srednji zemeljski vek mesozoico
agr. srednje oranje aratura a profodità media

stàr (stára -o)

A) adj.

1. vecchio; anziano:
star človek uomo vecchio; vecchio; persona anziana; anziano
biti star kot Metuzalem essere più vecchio di Matusalemme, di Noè; nareč. žarg. essere un matusa
koliko si star? quanti anni hai?
midva sva enako stara noi due abbiamo la stessa età

2. vecchio, stantio:
star kruh pane stantio

3. vecchio, stravecchio, invecchiato:
stari sir formaggio stravecchio
staro vino vino invecchiato

4. vecchio, antico:
stari običaji vecchie usanze
razvaline starega gradu le rovine del vecchio castello
zbirati stare rokopise fare raccolta di manoscritti antichi
stari Rim Roma antica
stara Avstrija la vecchia Austria

5. vecchio, straccio:
star avtomobil una vecchia auto
star papir carta straccia
staro železo ferri vecchi

6. pren. vecchio, provetto:
star voznik vecchio autista
star član društva vecchio socio
star znanec policije vecchia conoscenza della polizia

7. vecchio, originario:
stare rastlinske vrste počasi izginjajo le specie vegetali originarie vanno scomparendo

8. vecchio, annoso:
stari problemi questioni annose

9. (zastarel) antiquato, arretrato:
imeti stare nazore avere idee antiquate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na stare dni je moral beračiti da vecchio fu costretto a mendicare
človek starega kova, stare šole un uomo di vecchio stampo, di vecchio stile
biti star maček v čem saperla lunga in certe cose
stari mesec, stara luna luna vecchia
stari oče, stara mati nonno, nonna
stari starši nonni
ostati stara devica rimanere nubile, zitella
vrniti se v staro domovino tornare in patria
biti stara korenina essere un tipo robusto, nerboruto, gagliardo
to je stara pesem è sempre la solita solfa
pren. stara sablja vecchio commilitone
pejor. biti, spadati med staro šaro esser antiquato
staro leto l'ultimo dell'anno, S. Silvestro
varčevati za stara leta mettere da parte per la vecchiaia
stari zemeljski vek paleozoico
lingv. stara visoka nemščina antico alto-tedesco
stara cerkvena slovanščina paleoslavo
rel. stara zaveza Antico Testamento
hist. stari vek evo antico
hist. boj za staro pravdo lotte, rivolte contadine (XV-XVIII sec.)
star kot zemlja vecchio come il cucco
pejor. star pedantnež parruccone
star petdeset, šestdeset let cinquantenne, sessantenne
stari stric prozio
hist. stari Rimljan quirite
stari ženskar scapolo inveterato
stara coprnica megera
stara kripa trabiccolo
stara lokomotiva caffettiera
stara pokora (vecchio) bacucco
stara šara rigatteria, bric-à-brac
pren. stara škatla scarpa vecchia
lingv. stara tržaščina tergestino
stara turščina osmanli
PREGOVORI:
če se star panj vname, dolgo gori non vi è cosa peggiore che in vecchie membra il pizzicor d'amore
stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura

B) stári (-a -o) m, f, n
stari so posedeli okrog peči i vecchi sedettero attorno al fuoco
kaj pravi na to tvoj stari? che dice in proposito tuo padre?, il capo?
ostati pri starem rimanere immutato, come prima

stari vek moški spol das Altertum, die Antike
zemeljski stari vek das Erdaltertum

stik² moški spol (-a …) elektrika der [Schluß] Schluss
kratki stik der [Kurzschluß] Kurzschluss (tudi figurativno), samo figurativno die [Kurzschlußreaktion] Kurzschlussreaktion
zemeljski stik der [Erdschluß] Erdschluss
nevarnost kratkega stika die [Kurzschlußgefahr] Kurzschlussgefahr

stík contact moški spol , jonction ženski spol , connexion ženski spol , liaison ženski spol , accouplement moški spol

cevni stik raccord moški spol de tube
kratek stik (elektrika) court-circuit moški spol
zemeljski stik (elektrika) contact à la terre, court-circuit à la terre, mise ženski spol à la terre
zvezdni stik connexion en étoile
biti v stiku s kom être en contact (ali en rapport, en liaison, en communication, en relations) avec quelqu'un
navezati stike s kom se mettre en relations (ali en communication, en contact, en rapport, en liaison) avec quelqu'un
stopiti v stik s kom entrer en relations (ali en rapport, en communication, en contact) avec quelqu'un, prendre contact avec quelqu'un, familiarno contacter quelqu'un
vzpostaviti stik établir la liaison (ali une communication, des contacts)

stík contacto m (tudi el)

kratek stik (el) cortocircuito m
menjalni stik contacto intermitente
zemeljski stik contacto a tierra
biti v stiku z estar en contacto con
navezati stike z ponerse en contacto con
spraviti v stik poner en contacto
stopiti v stik z entrar en contacto (ali en relación) con
vzpostaviti (prekiniti) stik z establecer (interrumpir) el contacto con

subsuelo moški spol podzemljišče, notranjost zemlje

riqueza del subsuelo zemeljski zakladi

telurič|en (-na, -no) (zemeljski) tellurisch

terra -ae, f (iz *tersā „suha“; indoev. kor. *ters- suh; prim. lat. torrēre, ex-torris, gr. τερσαίνω sušim) zemlja

1. (kot svetovno telo) zemlja (Zemlja), zemeljska obla: terra locata in media mundi sede Ci., terra in mundo sita est Ci., umbra terrae Ci., hunc statum esse huius totius mundi atque naturae, rotundum ut caelum, terra ut media sit Ci.

2. pooseb. Terra Zêmlja kot božanstvo: terra ipsa dea est; quae enim est alia Tellus? Ci., Terra dea Naev. ap. Prisc., Plin., Terra mater Varr., L., O., Suet., Hyg.

3. kot snov = zemlja, zemljína, prst, starejše zemljevina: mihi terram inice V., eam voraginem coniectu terrae explere L., manibus sagulisque terram exhaurire C., terrae gleba L. gruda, glebae terrarum Lucr., rates terrā atque aggere integere C., ut eorum ossa terra non tangat Ci., aquam terramque petere (kot znamenje podrejenosti) L., terram edere (= gr. γῆν ἐσϑίειν) Cels. uživati neužitne stvari, terrae filius Ci. ep., Pers. sin Zemlje, zemljan = neznan človek, neznanec, terrā orti Q. domačini, prvoselci, staroselci.

4. zemlja = (zemeljska) tla, tlo: solum terrae Lucr., terrae motus Ci., Sen. ph., Cu., Plin., terrae hiatus O., Sen. ph. zemeljska (zemeljna) reža, zemeljska (zemeljna) razpoka, žrelo, in eo loco dehisse terram Varr. da je regnila zemlja, da se je odprla zemlja, da je zazijala zemeljska razpoka, dehiscat mihi terra V. odpri se mi (naj se mi odpre), požri me (naj me požre), terram obtueri Pl. ali intueri Ci., C. gledati (zreti, strmeti) v tla, accidere ad terram Pl., aliquem affligere ad terram Pl. ali aliquem ad terram dare Pl., L. pobiti na tla, vreči ob tla, aliquem pronum in terram statuere Ter., ad terram virgis abiectus Ci.; loc. terrae na tla, ob tla, v tla, v zemljo: terrae defigitur arbos V., multa corpora terrae infodiant V., sacra alia terrae celavimus L., terrae procumbere O., terrae proiectus V., aliquem terrae (= ad terram) affligere O., terrae condit Lucan. (po drugih terrā), ille terrae concidit Ap.; occ. (glede na lastnosti tal): pinguis V., praepinguis et uvida Col., sterilis et moriens Cu., argillosa aut lapidosa Varr., aut arida aut satiata Sen. ph., ea quae gignuntur e terrā Ci. zemeljski pridelki, naravni proizvodi, prirodnine, prirodki.

5. zemlja, kopno, kopnina (naspr. caelum, mare): Pl., C., V. idr., terrā caeloque aquarum penuria Cu., S., terrae marisque cursus V., ipse terrā eodem pergit L., quisquis mari, quisquis terrā venerit L., iter Brundisium terrā petere contendi, nam maritimos cursus hiems praecludebat Ci.; pogosto: terrā marique Ci., S., mari terrāque L., terrā et mari ali et mari et terrā N., terrā pelagoque Lucan., Messalam terrā dum sequiturque mari Tib., marique terrāque Pl., terrā aut mari Pl. po suhem in (ali) po vodi (mokrem), po kopnem in po morju, terrā marique aliquem quaeritare (conquirere) Pl. ali terrā marique omnia exquirere S. po vsem svetu, povsod; pren.: ex magnā iactatione terram („pristan“) videre Ci.; tudi pl. (s pomenom sg.): Ditem patrem ferunt penetrasse sub terras Ci. ali sub terras ire V. v podzemlje, sub terris sint iura deûm et tormenta nocentum Pr. v podzemlju, in terris Ci., H., Sen. ph. na zemlji (svetu), pod soncem, hanc vitam in terris agere V.

6. pokrajina, krajina, ozemlje, dežela: Pl., Amm. idr., ut illam terram umquam attingeret Ci., a terrā terra remota meā O. od moje domovine, abire in alias terras Ci.; z apoz.: terra Arabia Pl., terra Gallia C., terra Africa Auct. b. Afr., terra Italia Varr., L., Attica terra Cu. ali terra Attica Gell.; tudi: Mediae Gordiaeorum terrae Cu.; pl.: terrae ultimae konec sveta: illa vox et inploratio: „civis Romanus sum“ quae saepe multis in ultimis terris opem inter barbaros et salutem tulit Ci.; pl. terra pogosto = skupina vseh naseljenih pokrajin = zemlja, svet: orbis terrarum Ci., Varr., O. (tudi: orbis terrae Ci. ep.) zemljekrog, zemlja, (vesoljni) svet, populus princeps omnium terrarum L. ali Carthaginienses principes terrarum L. prvo ljudstvo na (vsem) svetu, terrarum velis curam V., solvent formidine terras V. ali terras coërceat omnes O. svet = (pesn.) ljudje, človeštvo; terrarum kot gen. partitivus pri adv. loci = na svetu: ubi terrarum Pl., L., Ci., Gell., Macr. idr., ubi terrarum sumus? Ci. kje na svetu pa smo?, ubicumque terrarum et gentium Ci., aliquo terrarum migrare Brutus in Ci. ep., abire quo terrarum L., quoquo hinc asportabitur terrarum Ter., nec usquam terrarum Iust.

Opomba: Star. gen. sg. terras: Naev. ap. Prisc. in terraï: Lucr.

tòk cours moški spol , courant moški spol ; marche ženski spol

beli tok (medicina) pertes blanches, leucorrhée ženski spol
električni tok courant électrique
eno-(dvo-, tri-)fazni tok courant monophasé (diphasé, triphasé)
istosmerni (izmenični) courant continu (alternatif)
indukcijski tok courant induit (ali inducteur)
jaki (šibki) courant fort (faible)
tok misli cours (ali suite ženski spol, ordre moški spol) des idées, raisonnement moški spol
mnogofazni tok courant (alternatif) polyphasé
morski (podmorski) courant marin (sous-marin)
mrtvi tok courant de repos (ali permanent)
svetilni tok flux lumineux
ušesni tok (medicina) flux moški spol d'oreille, otorrhée ženski spol
vodni tok cours d'eau
vrtinčasti tokovi courants tourbillonnaires (ali de Foucault)
vzvratni tok contre-courant moški spol, courant antagoniste (ali de retour)
zemeljski tok courant tellurique
zračni tok courant atmosphérique
izključiti, prekiniti tok couper (ali interrompre) le circuit (ali le courant), mettre hors circuit
vključiti tok mettre en circuit, fermer le circuit
plavati s tokom nager avec le courant, suivre le courant, figurativno se laisser aller au courant (du monde), se laisser porter par le courant
plavati proti toku nager à contre-courant, nager contre le courant, figurativno aller (ali marcher) contre le courant