Franja

prior -ius (iz *pri-i̯ōs, komp. k stlat. prī, prīs = prae, sor. s prīs-cus, prīs-tinus, prī-dem, prī-die [prim. gr. πρίν], prō [prim. πρότερον]; k temu superl. prīmus iz *prīsmo- (iz *pri-is-mo-))

1. (s)prednji, prvi (izmed dveh, naspr. posterior): priores pedes N., Plin., priores partes, fossae C., prior pars capitis Plin. predglavje (naspr. aversa pars capitis zaglavje); subst. m priōrēs C. „sprednjiki,“ prvi, prednja vojska, vojaki prve bojne vrste (prvih bojnih vrst).

2. metaf.
a) (po času) (po)prejšnji, predhoden, starejši, prvi (izmed dveh, naspr. posterior): Ter., H., Col. idr., prioribus comitiis, anno priore, priore aestate Ci., priore loco (prej) causam dicere Ci., consul anni prioris L., prius vinum Plin. lansko, priori posterius … non iungitur Ci., eodem modo haec adspicite ut priora Ci., filiarum priorem Dionysio filio, alteram Dioni nuptum dedit N., Dionysius prior N. starejši, collegae longe aetate priores Gell. dokaj (precej) starejši, prior pueritia Gell. začenjajoča se deška doba; pogosto predik. prvi = prej (izmed dveh): qui angustias prior occupaverit C., res repetiverant priores L., necessitas prior venit L.; tako tudi pleonast.: prior praevenit L.; metaf. o tem, kar je prej bilo, pa ni več, umrl, rajen, rajnki, pokojen: priores fratres Amm.; subst. priōrēs -um, m „tisti, ki so prej živeli“, pred(hod)niki, prednamci: Col., Plin., Sen. ph., Vell. idr., more maiorum O., nomen dixere priores Ortygiam V., priores nostri Plin. iun. prednamci; pri poznejših piscih priores pogosto = predniki v obdobju republike (ljudovlade), prius aevum prejšnji čas = doba republike (ljudovlade), prior populus prejšnji = v času republike (ljudovlade) živeče ljudstvo: T., Plin. iun.
b) (po stopnji ali vrednosti) pred kom (čim) prednost imajoč, izvrstnejši, boljši, poglavitnejši: Ter., Pr., Ap., Val. Fl., res nulla priorque visa est L., nulla prior ales foret Ph., bellante pr. H. močnejši, virtutibus esse priorum H., aetate et sapientiā priores S., numero priores S. močnejši, števil(č)nejši, nil prius, nil melius caelibe vitā H.; nihil prius nec potius visum est quam z inf.: L., quanto prius potiusque est Philippum nobis coniungere quam hos L.; prius est z ut: Sen. ph., Tert. — Acc. n. adv. prius

1. prej(e): O., H. idr., prius exire de vitā Ci., prius praecipere, prius praemeditari L., prius iam dixi Ter. že prej enkrat, id vobis exponam, sed prius … cognoscite Ci., suae prius sunt partes, aliorum dein Ph.; pogosto sledi komparativni stavek s quam: prius quam (quam prius Pr.) in povezano priusquam
a) prej ko(t), prej kakor, preden, za nikalnim glavnim stavkom preden ne. če je stransko dejanje le časovno določilo, stoji v odvisniku ind. (pr., pf. ali fut. II): neque prius destitit, quam urbem clausit N. preden ni (dokler ni) bil zaprl (prim. postquam), omnia experiri certum est prius, quam pereo Ter., priusquam de re publica dicere incipio, pauca querar Ci., si quid mihi acciderit prius, quam hoc tantum mali videro Ci. če pa sta nadredni in odvisni stavek v kaki notranji zvezi (vzrok in učinek), stoji v odvisniku cj.: in omnibus negotiis, priusquam adgrediare, adhibenda est praeparatio Ci. Pri impf. in plpf. vselej cj. (kakor pri cum v zgodovinski pripovedi): non prius egressus est, quam rex eum reciperet N., Numidae, priusquam subveniretur, discedunt in colles S.
b) prej … ko(t), prej … kakor, rajši … ko(t), rajši … kakor: statuerat hos prius iudicio populi debere restitui, quam suo beneficio videri receptos C., Aegyptii carnificinam prius (= potius) subierint, quam ibim violent Ci.

2. metaf. (po)prej, predtem (pred tem), nekdaj, nekoč (naspr. nunc): sed haec prius fuere Cat., otium et reges prius et beatas perdidit urbes Cat.

punto moški spol točka, pika; trenutek; mesto; parkirišče za fijakarje ali taksije; čast; stopnja, višina; šiv, vbod; trikotažno blago, pletenine; pavza, počivanje; (sodne) počitnice; vzetek; nekoliko, malce, malenkost; zaključek

punto de admiración klicaj
punto de aguja, punto de media pletenje
punto de apoyo oporišče
punto de base opora, oporišče
¡punto! ¡punto en boca! tiho!
punto céntrico središče; glavni smoter
punto de cita kraj sestanka
punto y coma podpičje
punto de congelación ledišče
punto de contacto stična točka
punto culminante vrhunska točka, višek
punto de detención oporišče; vzrok
punto de disputa sporna točka
punto de ebullición vrelišče
punto (filipino) pameten človek; premetenec
punto de fusión tališče
punto de honor stališče časti, stvar časti
punto interrogante vprašaj
punto de intersección sečišče
punto de observación opazovališče
punto de parada stajališče za fijakarje
¡punto redondo! tiho o tem!
punto de salida, punto de partida izhodišče; jedro
punto de vista vidik, stališče
colcha de punto pletena posteljna odeja
géneros, artículos de punto pletenine
hombre de punto poštenjak
traje de punto pletena obleka
punto más o menos približno, okrog
punto menos (que) skoraj
escritor y punto menos que compositor pisatelj in skoraj tudi skladatelj
a punto gotov, izgotovljen, pripravljen (jed)
a (buen) punto o pravem času, začasa, ravno prav
a punto fijo ob določenem času, točno
a punto de guerra v vojni pripravljenosti
a punto de salir pripravljen za potovanje
a tal punto que... tako (zelo), da ...
al punto takoj; nenadoma
de punto pleten
de punto en punto vedno bolj, vidno, očitno
de todo punto popolnoma; v vsakem pogledu
de todo punto imposible popolnoma nemogoče
en punto točno, natančno
a las tres en punto točno ob treh
en punto a, en punto de kar zadeva, kar se tiče
en mal punto o nepravem času
hasta el punto de (que) tako da
hasta qué punto v kolikor
hasta cierto punto tako rekoč, tako nekako
por punto general v splošnem, sploh
un punto nekaj
un punto mejor nekaj boljši
bajar de punto propadati, rakovo pot iti
bajar el punto (a) omiliti, oslabiti
dar en el punto zadeti na težavno točko; zadeti cilj; dobiti
dar (ali hacer) punto (a) zaključiti, do konca izpeljati
darse un punto en la boca (fig) jezik za zobmi držati, molčati
no darse punto de reposo nobenega počitka si ne privoščiti, neutruden biti
dejar las cosas en su punto stvar kar najbolje opraviti; pravično ravnati; urediti stvar, v red spraviti
es un punto terrible s tem se ni šaliti, to je nevarna stvar
estar a punto gotov biti, pripravljen biti (jed); zrel biti (sadje)
ahí está el punto (fig) za tem grmom tiči zajec
no falta ni punto ni coma tu ne manjka niti pika na i
llegar a punto o pravem času priti
no perder punto zelo previdno ravnati ali postopati
poner punto final a la conversación končati razgovor
poner a punto v pripravljenost dejati
poner en su punto a/c lotiti se česa na pravem koncu; nekaj pravilno oceniti; popraviti
sin faltar (ali quitar) punto (ni coma) (fig) natančno, obširno, podrobno
quedar en su punto resnici ustrezati
saber a punto gotovo vedeti
subir de punto više se povzpeti; zvišati; izpopolniti se
tener a punto imeti pripravljeno
tocar el punto sensible (a) koga v živo zadeti
¡cada cosa en su punto! vse kar je prav!
tomar el punto meriti na, ciljati
vigilar el punto (del arroz) paziti na kuhanje (riža)
y ¡punto concluido! in konec s tem! dovolj! nobene besede več!
puntos pl petlje
dos puntos dvopičje
puntos suspensivos pomišljaji (pike) (ločilo)
los cuatro puntos (cardinales) štiri strani neba
línea de puntos pikčasta črta
por puntos vsak hip; vidno, očitno
andar en puntos prepirati se
poner los puntos muy altos čezmerne zahteve staviti
puesto en sus puntos postaven; v redu
vencer (batir) por puntos zmagati (potolči) po točkah
¡vamos por puntos! govorimo razumno, ne prenaglimo se!

quel, quelle [kɛl] adjectif

1. kateri; kakšen

quels journaux as-tu lus? katere časopise si bral?
quelle est la meilleure de ces solutions? katera od teh rešitev je najboljša?
de quel droit? s kakšno pravico?
quelle faim de loup! kakšna volčja lakota!
quelle a été la cause de son départ? kakšen (kaj) je bil vzrok njegovega odhoda?

2.

quel ... que katerikoli, kakršenkoli
quels livres que tu lises ... katerekoli knjige bereš ...
quelles que soient ses habitudes ... kakršnekoli so njegove navade ...

querēl(l)a -ae, f (querī)

1. toženje, tožba, javk(anje), tarnanje, pritožba, žaloba, bolest: quanta esset hominum vel admiratio vel querella Ci., maestis implere iuga querellis O.; occ. otožno petje pri uspavanju otrok: longā somnum sudere querelā Stat.
b) otožni (tožeči) glas živali (piščali), gruljenje ptičev: mugire boves atque omne querellis impleri nemus V., veterem in limo ranae cecinere querellam V., improba Cecropias offendit pica querellas Mart., tollunt lugubri voce querelam (o labodih) Lucr., plenum querellā guttur (namreč golobje) Plin., dulces querellas, tibia quas fundit Lucr.

2. tožba = pritožba: O., V., H. idr., epistula plena querellarum Ci., inauditae cum Deiotaro querellae tuae Ci. tvoje pritožbe o Dejotaru, iniuriae querellam ad quem detulistis? Ci., querellas apud aliquem habere de aliquo Ci. pritožiti se pri kom, pritožiti (pritoževati) se nad kom, iustam querellam habere, quod … L. po pravici se pritožiti (pritoževati), da … , his de (zaradi, glede, zastran) tot tantisque in socios … iniuriis consulum querella esse debuit Ci.; falsa est querella z ACI: Q.; z objektnim gen.: querella temporum (zaradi, glede, zastran, vsled, nad) Ci. ep.; poseb. sodna tožba: Val. Max., Icti., ut iudex querellam inspiceret Petr.

3. meton. telesna nadloga, slabo počutje, težava, ki je vzrok za tožbo: sine querellā corpusculi tui Traianus ap. Plin. iun., pulmonis ac viscerum querellae Sen. ph., stomachi Plin. Val.

querimōnia -ae, f (querī) boljši izraz kot querella

1. toženje, tožba (kot izraz bolečine), pritožba, pritoževanje, žaloba: neque iam querimonias aut gemitus eiulatusque facere Gell., cum dolore et querimoniā Ci.

2. tožba = pritožba: Col., Sen. ph. idr., humanaeque querimoniae Pl., querimoniae malae, tristes H., nulla umquam inter eos querimonia intercessit H., cum multae querimoniae ultro citroque iactatae essent L., novum querimoniae genus Ci.; s subjektnim gen.: iustam patriae querimoniam detester Ci., populi Romani cotidiana querimonia Ci., sociorum querimonias deferre ad aliquem Ci.; z objektnim gen.: querimoniae Gallici tumultūs acceptae cladis L. pritožba glede (zaradi, zastran, vsled, nad), quae vires huius unius criminis querimoniam possunt sustinere? Ci. ganljivo razlago te edine točke obtožnice; s praep.: Romae querimoniae de tuis iniuriis habebantur Ci. so se pritoževali nad tvojimi krivicami, querimoniae de Philippo L.

3. meton. telesna nadloga, težava, ki je vzrok pritoževanja: si aegrotantis querimonia remansit Cael.

quia (stari acc. pl. neut. pron. quī = glede [z ozirom] na kaj?)

1. kako?, zakaj?, zaradi česa?, čemu? Le (stlat.) v zvezi quianam (= cur) zakaj (čemu) le? zakaj (čemu) neki?: Pl., Enn. idr., caelicolae magni, quianam sententia vobis versa retro? V.

2. conj. (kakor se je razvil sl. vprašalni adv. „zakaj“ v (priredno) kavzalni veznik, tako tudi lat. „quia“ v (podredno) kavzalni veznik; quia navaja dejanski vzrok (zakaj), quod okoliščine, zaradi katerih se kaj godi: Pl., Ter., H., Ca., Iust., Ph. idr., concedo et quod animus aequus est, et quia necesse est Ci., magis quia negare nequiverat, quam quod ignoraret L.; quia se pogosto nanaša na determinativne besede v glavnem stavku, npr. ideo, idcirco, eo, ob hoc, propterea idr.; quia mutari natura non potest, idcirco verae amicitiae sempiternae sunt Ci., diligi iucundum est propterea, quia tutiorem vitam efficit Ci., ob hoc, quia parum dignitatis in legatione erat, negaverunt pacem L.; quia v odvisnem govoru pri ACI: ideo se moenibus inclusos tenere, quia, si qui evasisset aliqua, velut feras bestias per agros vagari L. V vprašalnem stavku quiane (ali) mar (zato) ker: Pl., Iliacas igitur classes atque ultima Teucrum iussa sequar? quiane auxilio iuvat ante levatos? V.

ràdšta prisl. zakaj: radšta ode Novak u hajduke kaj je bil vzrok, da je šel N. med hajduke

reconocer [-zc-] skrbno preiskati, pregledati, raziskati; vojska ogledovati, rekognoscirati; priznati, spoznati, uvideti, opaziti; domnevati, presoditi; potrditi

reconocer la exactitud de una cuenta potrditi točnost računa
reconocer por causa kot ali za vzrok imeti
reconocer por dueño priznati za svojega gospodarja
reconocer por verdadero kot resnico priznati
reconocerse priznati se krivega
reconocerse incompetente priznati se za nekompetentnega

rift [rift]

1. samostalnik
rahla poklina, napok, poč, razpoka, reža, špranja, odprtina

a little rift within the lute figurativno malenkostna okolnost, ki je začetek nesreče; majhno zlo, ki je vzrok bodočega večjega zla; začetek konca; prvi znak prihajajočega poloma

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
razklati (se), razcepiti (se), póčiti, dobiti razpoke

rift saw tehnično žaga (jermenica) za deske

risiēdere v. intr. (pres. risiēdo)

1. (stalno) prebivati; nahajati se

2. pren. biti (v), ležati:
la causa del suo successo risiede nel costante impegno vzrok njegovega uspeha je nenehno prizadevanje

samomor samostalnik
1. (o prostovoljni smrti) ▸ öngyilkosságBilo mu je tako hudo, da je pogosto pomislil na samomor. ▸ Annyira nehéz volt neki, hogy gyakran gondolt az öngyilkosságra.
Policija domneva, da je storil samomor zaradi ljubezenskih težav. ▸ A rendőrség feltételezései szerint szerelmi problémák miatt követett el öngyilkosságot.

2. (o propadu; o uničenju) ▸ öngyilkosságVztrajanje pri taki politiki je politični samomor, volivci vendar nismo nevedni ali celo neumni. ▸ Kitartani e politika mellett politikai öngyilkosság, elvégre mi, választók nem vagyunk tudatlanok és buták.Evropa z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov dela gospodarski samomor. ▸ Európa az üvegházhatású gázok kibocsátásának a csökkentésével gazdasági öngyilkosságot követ el.
Prepričan je, da se podjetnik ne sme usmeriti v eno dejavnost, ker s tem stori podjetniški samomor. ▸ Meggyőződése, hogy a vállalkozónak nem szabad egy tevékenységre összpontosítania, mivel ez vállalkozói öngyilkosság.

show^*2 [šóu]

1. prehodni glagol
pokazati, razkazati, razstaviti (blago), dati na razstavo; prikazovati; odkriti, dokazati, izpričati, razložiti; oznaniti; napraviti (uslugo); voditi, peljati, spremljati (koga)

2. neprehodni glagol
(po)kazati se, pojaviti se (v družbi), biti viden, videti se, zdeti se, izgledati (like kot)
dati predstavo
sleng priti na cilj na tretjem ali boljšem mestu (na konjskih dirkah)

to show o.s. pokazati se (v javnosti)
to be shown to be pokazati se kot
you'll have to show me! pogovorno to mi boš moral šele dokazati!
on his own showing he blundered po lastnem priznanju se je zmotil
the cloth shows blue in this light blago je videti modro ob tej svetlobi
the dog he showed got the first prize pes, ki ga je dal na razstavo, je dobil prvo nagrado
to show cause pokazati, navesti vzrok (razloge)
to show one's colours odkriti svojo naravo (svoje mišljenje)
to show a thing the fire malo (neznatno) kaj pogreti
to show s.o. the door pokazati komu vrata
he showed me to the front-door spremil me je do hišnih vrat
to show the white feathers figurativno pokazati svojo strahopetnost
to show the flag sleng uradno izobesiti britansko zastavo (npr. na ladji)
to show one's hands pokazati svoje karte; (tudi figurativno), odkriti svoje načrte
to show the hoof figurativno pokazati svojo zlobno naravo
to show s.o. round (over) the house razkazati komu hišo
he showed me great kindness izkazal mi je veliko dobroto
to show a leg pogovorno vstati zjutraj iz postelje; sleng hiteti
to show a clean pair of heels sleng pokazati pete, pobrisati jo
to show one's papers pokazati svoje dokumente
to show one's plans (intentions) pokazati svoje načrte (namere)
he showed me into the room peljal me je v sobo
to show signs of fatigue kazati znake utrujenosti
does this spot show? se ta madež vidi?
to show bad taste pokazati slab okus
to show one's teeth pokazati zobe (tudi figurativno)
to show s.o. about the town razkazati komu mesto
that shows the truth of the rumour to dokazuje resnico govoric(e)

smotrn [ó] (-a, -o) zweckmäßig, zweckhaft; zweckrational; (smiseln) zweckdienlich; (namenski) zweckgemäß; (ustrezen) zweckentsprechend; živalstvo, zoologija obnašanje: zielstrebig
smotrni vzrok die Zweckursache

smrt ženski spol (-i …) der Tod; das Ableben, das Lebensende, religija der Heimgang; (junaška Heldentod, Ehrentod, milostna Gnadentod, možganska medicina Hirntod, Gehirntod, mučeniška Märtyrertod, Martertod, na grmadi Feuertod, na križu Kreuzestod, od vročine Hitzetod, Wärmetod, v ognju Feuertod, v ringu Ringtod, zaradi embolije Embolietod, zaradi izčrpanosti Erschöpfungstod, zaradi mamila Drogentod, zaradi plina Gastod, zaradi podhladitve Erfrierungstod, Kältetod, zaradi prenehanja delovanja srca Herztod, zaradi sevanja Strahlentod, zaradi stresa [Streßtod] Stresstod, zaradi zadušitve Erstickungstod, zaradi zastrupitve Vergiftungstod, zaradi mraza Kältetod, toplotna Wärmetod); (smrtni primer) der Sterbefall; (smrt v družini) der Trauerfall; (način smrti) die Todesart
klinična smrt medicina klinischer Tod
nenadna smrt dojenčka medicina plötzlicher Kindstod
naravna smrt natürlicher Tod
nasilna smrt gewaltsamer Tod
navidezna smrt Scheintod
smrt v snegu ein weißer Tod
smrt v valovih ein Tod in den Wellen
smrt zaradi nezgode Tod durch Unfall
smrt z obešenjem pravo Tod durch den Strang
smrt z ustrelitvijo pravo Tod durch Erschießung
črna smrt (kuga) der schwarze Tod
kačja smrt rastlinstvo, botanika (nasršeni oman) Spierstrauchblättriger Alant
figurativno socialna smrt sozialer Tod
figurativno Botra smrt Gevatter Tod, der Schnitter Tod, Freund Hein
smrt s koso der Sensemann
figurativno smrt za živce die Nervenmühle
življenje in smrt Leben und Tod (boj na življenje in smrt ein Kampf auf Leben und Tod)
smrti des Todes, Todes-
(100.) obletnica smrti das (hundertste) Todesjahr
angel smrt der Würgengel
bližina smrti die Todesnähe
človek, ki je zapisan smrti der Todeskandidat
dan in ura smrti die Todeszeit
dan smrti der Sterbetag, Todestag
datum smrti das Sterbedatum, Todesdatum
eskadron smrti die Todesschwadron
kraj smrti der Sterbeort
leto smrti das Sterbejahr, Todesjahr
mesec smrti der Sterbemonat
ki se ne boji smrti todesmutig
preziranje smrti die Todesverachtung
prijava smrti die Todesanzeige
ura smrti die Sterbestunde, Todesstunde
vzrok smrti die Todesursache
znak/ znamenje smrti die Leichenerscheinung, das Todeszeichen
umreti junaške smrti den Heldentod sterben
umreti nasilne smrti eines gewaltsamen Todes sterben
za las uiti smrti dem Tod von der Schippe springen
zapisan smrti dem Tode geweiht, todgeweiht
gledati smrti v oči dem Tod ins Auge schauen
do smrti bis zum Tod(e)
vse do smrti bis an (mein/dein …) Lebensende
do smrt se učimo man lernt nie aus
pretepsti do smrti totprügeln
kot smrt wie der Tod, biti videti: wie der leibhaftige Tod, wie ein Gespenst
bled kot smrt [totenblaß] totenblass, [leichenblaß] leichenblass
grd kot smrt [potthäßlich] potthässlich
na smrt zu Tode, zum Sterben
misel na smrt der Todesgedanke
na smrt bolan todkrank, sterbenskrank
na smrt črtiti wie die Pest hassen
na smrt len stinkfaul
na smrt mrziti für den Tod nicht ausstehen können, auf den Tod nicht leiden können
na smrt nesrečen sterbensunglücklich, todunglücklich
na smrt pijan sturzbesoffen, sturzbetrunken
na smrt prestrašen zu Tode erschrocken
na smrt dolgočasen stinklangweilig, sterbenslangweilig, todlangweilig
na smrt se dolgočasiti sich zu Tode langweilen
na smrt se zabavati einen Höllenspaß haben
na smrt sovražiti hassen bis in den Tod
na smrt truden zum Umfallen müde, sterbensmüde, todmüde
na smrt žalosten todtraurig
obsoditi na smrt zum Tode verurteilen
na smrt se jeziti sich schwarz ärgern
pripravljen na smrt todbereit
o smrti obvestiti: vom Tod, über den Tod
listine o smrti Sterbepapiere množina
novica o smrti die Todesnachricht
med življenjem in smrtjo viseti: zwischen Leben und Tod schweben
od smrti vom Tod
zaznamovan od smrti vom Tode gezeichnet
po smrti nach dem Tod
življenje po smrti das Leben nach dem Tod, das Fortleben nach dem Tode
hrepenenje po smrti die Todessehnsucht
s smrtjo mit dem Tod
boriti se s smrtjo mit dem Tode ringen
grožnja s smrtjo die Morddrohung, Todesdrohung
igrati se s smrtjo figurativno mit dem Tode spielen
končati se s smrtjo einen tödlichen Ausgang haben, zum Tode führen
spričo smrti im Angesicht des Todes
v smrt in den Tod
iti v smrt dem Tod entgegengehen, (narediti samomor) in den Tod gehen
pognati v smrt in den Tod jagen/treiben
v primeru smrti im Todesfall
za primer smrti auf den Todesfall
zaprto zaradi smrti wegen Todesfalls geschlossen
figurativno veliko psov zajčja smrt viele Hunde sind des Hasen Tod
zastonj je smrt, in ta te življenje stane umsonst ist der Tod, und der kostet dich das Leben

smŕten mortel, de (la) mort, fatal, meurtrier, délétère

smrtna bledica pâleur mortelle (ali cadavérique, livide, cireuse), teint cadavéreux
smrtni boj agonie ženski spol
smrtni greh (religija) péché mortel
smrtno hropenje râle moški spol de l'agonie
smrtna kazen peine capitale (ali de mort)
smrtne muke tourments moški spol množine de la mort
smrtna nevarnost danger moški spol de mort
smrtna obsodba arrêt moški spol de mort, sentence capitale, condamnation ženski spol à (la peine de) mort
smrtna postelja lit moški spol de mort
smrtno sovraštvo inimitié (ali haine) mortelle
smrtni strah affres ženski spol množine (ali angoisses ženski spol množine) de la mort
prestajati smrtni strah être dans des transes mortelles
smrtni udarec coup mortel, (milostni) coup de grâce
smrtna ura heure ženski spol de la mort, heure suprême (ali fatale), dernière heure
smrtni vzrok cause ženski spol de la mort
smrtni žarki rayons moški spol množine de la mort, familiarno rayons qui tuent

smŕten de muerte, mortal; fatal, mortífero, deletéreo

smrten primer muerte f
smrtni primeri fallecimientos m pl, defunciones f pl (zlasti v statistikah)
smrtna bledica palidez f cadavérica
smrtna celica cámara f de ejecución
smrtni greh (rel) pecado m mortal
smrtni boj agonía f, último trance m
smrtno hropenje estertor m de la agonía
smrtna kazen pena f capital, pena de muerte
smrtne muke angustias f pl mortales
smrtna nevarnost peligro m de muerte
rešiti koga iz smrtne nevarnosti salvar la vida a alg
smrtno oznanilo (v časopisu) esquela f de defunción; (s pismom) esquela mortuoria
smrtna obsodba sentencia f de muerte
smrtni padec caída f mortal
smrtna postelja lecho m de muerte
smrtna rana herida f mortal
smrtno sovraštvo odio m mortal
smrtno spanje sueño m de muerte
smrtni strah angustias f pl mortales
prestajati smrtni strah pasar angustias mortales, estar con el alma en un hilo
smrtna ura hora f de la muerte, hora f suprema, última hora f
smrtni udarec golpe m mortal; (milostni) golpe m de gracia
smrtni vzrok causa f de la muerte
smrtni žarki rayos m pl mortíferos

splazit|ev ženski spol (-ve …) der Lawinenabgang, Lawinenniedergang; (sprožitev) die Auslösung ( der Lawine); (trganje plazu) der Anbruch, der Anriss
… splazitve Anbruch-, Anriss- (območje das Anbruchgebiet, Anrissgebiet, cona die Anbruchzone, Anrisszone); Auslöse- (vzrok der Auslösefaktor, verjetnost die Auslösewahrscheinlichkeit)

split^*3 [split]

1. prehodni glagol
(raz)cepiti, razklati, odcepiti, razslojiti; razdeliti (among med, with s)
figurativno razdvojiti, razcepiti; raztrgati (na kose)
figurativno uničiti
ameriško, pogovorno razredčiti (whisky itd.) z vodo

2. neprehodni glagol
(o ladji) raztreščiti se (ob skalah)
figurativno doživeti brodolom, nasesti (on na)
razklati se, razcepiti se, póčiti, razpočiti se; odcepiti se, odlomiti se; ločiti se, raziti se, ne se spraviti (pobotati) (on gledé, o)
razdeliti se (into v, na)
pogovorno drveti
politika, pogovorno voliti različne kandidate
sleng deliti si (on kaj)
sleng izdati, ovaditi, denuncirati (upon, on koga)

hair-splitting dlakocepstvo
the audience split their sides (with laughing) poslušalci so pokali od smeha
to split a bottle popiti skupaj steklenico
to split the difference sporazumeti se za kompromis, za sredino med zahtevano in ponujeno ceno; vzeti sredino med dvema predlogoma, dvema količinama
to split hairs dlakocepiti
we split the money into equal shares denar smo si razdelili na enake deleže
to split open razklati, razparati
the party split on this point ta točka je bila vzrok razkola v stranki
to split the profits razdeliti si med seboj dobiček
the ship split on the rock ladja se je razbila ob skali
to split straws figurativno dlako cepiti, (preveč) pedantski biti
to split one's vote(s) (ticket) glasovati za kandidate različnih strank

strangulácija (-e) f

1. strangolamento, strozzamento

2. med. strozzamento;
vzrok ileusa je bila strangulacija l'ileo è stato causato da strozzamento

stvár (-í) f

1. cosa, oggetto, effetto, arnese, aggeggio:
ljudje, stvari, pojavi gli uomini, le cose, i fenomeni
kovček z osebnimi stvarmi valigia con gli effetti personali

2. (bitje) cosa, coso, essere:
drobna stvar je začela mahati s perutmi in čivkati l'esserino cominciò a sbattere le ali e a cinguettare

3. (kar ni potrebno ali mogoče natančneje imenovati) cosa, faccenda; situazione:
vsaka stvar ima svoj vzrok ogni cosa ha un suo perché
niti ena stvar ni ušla njegovim očem niente sfuggiva ai suoi occhi
stvari so se doma spremenile a casa la situazione è cambiata
zaupne stvari cose, faccende confidenziali

4. pren. (najvišji cilj določenega prizadevanja) causa:
boriti se za pravično stvar lottare, battersi per una causa giusta

5. (v povedni rabi) ○, questione, affare:
glavna stvar je, da si ostal živ l'importante è che tu sia rimasto vivo
to je stvar časa, dogovora, okusa è questione di tempo, di accordo, di gusti
(to je) tvoja stvar sono affari tuoi

6. (v medmetni rabi):
jasna stvar, vroče mu je chiaro, ha caldo
presneta stvar, spet me boli zob! maledizione! di nuovo questo dente!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
stvari se zapletajo le cose si complicano
stvar je taka, da je človek najprej zato na svetu, da živi il fatto è che l'uomo è al mondo anzitutto per vivere
vsaka stvar ima svoje meje c'è un limite in ogni cosa
evf. dekle ima že svoje stvari la ragazza ha già le sue cose, le mestruazioni
pren. postaviti stvari na pravo mesto mettere le cose al loro posto
pren. vzeti stvari v svoje roke decidere di qcs. in prima persona
ali ti je znano, kaj je na stvari? ne sai qualcosa?
to vendar ni taka stvar niente di speciale, niente di particolarmente difficile
kako to narediti, je seveda stvar zase come farlo è naturalmente un altro paio di maniche
dobre neokusne stvari le buone cose di pessimo gusto
filoz. stvar na sebi cosa in sé