Franja

развенчивать, развенчать prestol, slavo ali zasluge jemati, vzeti; zasluge kratiti, s prestola pahniti, ob slavo ali zasluge pripraviti

узя́ти (взя́ти) візьму́ док., vzéti vzámem dov.

• узя́ти (взя́ти) у́часть udeležíti se

abatir podreti, prevrniti, k tlom pritisniti, upogniti; ponižati; pogum vzeti

abatir vela sneti jadro
abatirse pasti na tla, zrušiti se; pogum izgubiti, postati malodušen

abdūcō -ere -dūxī -ductum

1. odvesti (odvajati,) odpeljati, s seboj vzeti, jemati, pripeljati: aliquem convivam (ad cenam) Ter., cohortes secum C., somnos O., abductae capellae O. Izhodišče večinoma s praep.: Pl., Naev. fr., exercitum ab Sagunto L., collegam vi de foro L., aliquos de piratis Ci., aliquem ex acie Ci., iste a foro abduci solebat Ci., Smer: exercitum Romam L., aliquem domum Ci. Od tod pesn.: me quascumque abducite terras V.; sicer s praep.: Pl., Ter. idr., in curiam, in servitutem L., in lautumias Ci., legatos ad cenam in Academiam Ci., eum inde ad regem N. Occ. siloma odvesti =
a) (žensko) ujeti, ugrabiti: Ter., Afr. fr., Isidori filiam ab Rhodio tibicine abduxerat Ci., uxorem abduxit ab Amynta Ci., gremiis pactasabd. V., aliquam marito ali matrimonio alicuius Suet.
b) uropati, ugrabiti: mancipia, familiam Ci., aliquam morti Petr., equos duos Cu., armenta Plin., armenta abducta O.

2. odpeljati, odvze(ma)ti, sne(ma)ti, odpraviti (odpravljati): clavem Pl. sneti, capita retro longe ab ictu V. umakniti udarcu, campos in cavernam soli lapsus abducet Sen. ph. bo pokopal, abducti montes Val. Fl. odmaknivši se, abducere togam a faucibus ac summo pectore Q., alicui aquam Icti.

3. pren.
a) odvrniti (odvračati): Pl., Ter., Sen. rh., aliquem a meretricio quaestu Ci., cogitationem ab consuetudine Ci., aliquem de consiliis Ci., abducuntur homines ab institutis suis magnitudine pecuniae Ci., ab his hominibus ... ad hanc hominum libidinem ... me abducis? Ci., me odvračaš in hočeš zapeljati v ...?
b) zavesti (zavajati), izneveriti (izneverjati) koga komu: ab aliquo legiones C., ut ab illis abductum exercitum teneat ipse C., abducere servum ab avo Ci., ut hos abs te discipulos abducerem Ci., aliquem a fide Ci., equitatum Dolabellae ad se Ci. na svojo stran spraviti.
c) poniž(ev)ati: artem ad mercedem atque quaestum Ci.
č) fil. ločiti: a coniecturis divinationem C.

Opomba: Star. imp. abduce: Pl., Ter.; sinkop. pf. abdūxtī = abdūxistī: Pl.

abonner [abɔne] verbe transitif abonirati koga, vzeti abonma za koga

abonner un ami à un journal abonirati prijatelja na časopis
s'abonner au théâtre vzeti gledališki abonma

abonnieren vzeti abonma, eine Zeitung: naročiti; abonniert sein imeti abonma, biti naročen na

abpachten vzeti v najem (od)

abrigar [g/gu] varovati pred vetrom ali slabim vremenom; pod streho vzeti, prenočiti koga; (ob)varovati, ščititi, braniti; pomorstvo zasmoliti, zamašiti (špranje na ladji); figurativno gojiti (čustva, načrte)

abrigar una esperanza gojiti nado, vdajati se upanju
abrigar una intención nameravati
abrigarse pokriti se, odeti se

abripiō -ere -ripuī -reptum (ab in rapere)

1. odtrg(ov)ati, odnesti (odnašati): beluam Cu. požreti (o morju), coniugem O., nasum mordicus Pl. ali articulos morsu Ph. odgrizniti, nodum Pers., vi fluminis abrepti C., tris (naves) Notus abreptas ... torquet V., tempestate abripi L., Q.; pren.: tempestate abreptus est unus Cl.; refl.: se abripere pobrisati jo: foras Pl., sublatis signis L., domum Suet.

2. occ.
a) odvleči, odgnati, odtirati: aliquem intro Pl., Ter., aliquem hinc in cruciatum Ter., cives abreptos in Asiam ad regem miserunt H. v sužnost, eum de convivio in vincula abripi iussit Ci., abr. virginem a complexu patris L., liberos eorum ... in servitutem Auct. b. Afr.
b) ujeti, ugrabiti: Pl., Ter., abrepta ex eo loco virgo Ci., abripere coniugem (ljubico) Pr., coniuges ad libita Caesarum T.
c) iztrgati, na silo vzeti, jemati, odvze(ma)ti, ugrabiti (ugrabljati), uropati: familias abripuerunt, pecus abegerunt Ci., quae regi portarentur, abripiebat N., abreptum divellere corpus V., abrepta quaedam signa T.; pren.: abrepto amore Pr. ljubezni rešen.

3. pren.: natura a parentis similitudine eum abripuit Ci. ga ni storila podobnega očetu, natura abripuit Romulum ad humanum exitum Ci. ga je hitro vzela, kakor ljudi sploh, cum dispersos pavor fugientium abriperet T., qua sacer abripitur caeco descensus abripuit Val. Max. je doletela obsodba.

abriter [-te] verbe transitif pod streho vzeti, dati zavetje, zaščito, varstvo (quelqu'un komu); zaščititi, zavarovati; skriti, (s)hraniti, postaviti v zavetje

abriter quelqu'un sous son parapluie koga pod dežnik vzeti
cet hôtel peut abriter 200 personnes ta hotel vzame pod streho 200 oseb, ima 200 ležišč
abriter du soleil varovati, ščititi pred soncem
s'abriter poiskati zavetje, iti na varno, zavarovati se (contre, de proti); militaire iti v kritje

absetzen

1. (herunternehmen) sneti, snemati, vzeti dol, jemati dol, dati do; Töpfe, jemanden aus seinem Amt, ein junges Tier absäugen: odstaviti (tudi Technik)

2. einen Fahrgast, schweres Gepäck: odložiti, Biologie Eier: odlagati

3. (niederschlagen) usedati (sich se), odlagati (sich se), izločati, izločiti (sich se); Treber: odstranjevati, odstraniti

4. beim Setzen, ein Manuskript: postaviti, eine Zeile: umakniti, zamakniti

5. von der Steuer absetzen uveljavljati davčno olajšavo

6. beim Bauen: zamakniti, stopničasto zidati

7. voneinander absetzen ločevati, razmejiti

8. ein Theaterstück: vzeti s programa

9. sich absetzen Heerwesen, Militär , figurativ umakniti se

10. figurativ es setzt etwas ab batine bodo

abstulō -ere proč vzeti: Pl. fr.

abziehen^*

1. (entfernen) potegniti dol, vzeti z, sneti, Technik odvleči, potegniti stran; Farbe: odbarvati, vzeti barvo, den Glanz: zmanjšati lesk, die Truppen: umakniti, Schlacke: odstraniti, odstranjevati; den Hut abziehen odkriti se; Wein: pretočiti, pretakati, odtočiti, aus dem [Faß] Fass: odtočiti, iztočiti; die Bohnen: odstraniti nitke; den Schlüssel: potegniti (ključ) iz ključavnice

2. (abrechnen) Mathematik odšteti, odštevati, vom Gehalt: odtegniti, odbiti

3. (glätten) brusiti, zbrusiti

4. (übertragen) ein Abziehbild: prenesti, ein Bild: kopirati, (drucken) odtisniti, Fingerabdrücke, Spuren: sneti, snemati

5. ein Tier: odreti

6. eine Sauce: zgostiti

7. eine Party, Schau, Veranstaltung: uprizoriti

8. (ableiten) Begriffe ... aus: izvajati iz

9. intransitiv oditi, odkorakati; Zugvögel: odleteti; Faden: odvijati se, Gewitter: umikati se, Rauch, Gase: odvajati se, Luft: odtekati; Zieh ab! Izgini!

abzweigen odcepiti (sich se); etwas: prestreči, prestrezati, Geld usw.: dati na stran, izločiti, vzeti stran, nameniti za drug namen, preusmeriti

accommodate [əkɔ́mədeit] prehodni glagol (to)
prilagoditi (with)
oskrbeti pomiriti spraviti; ugoditi; nastaniti, pod streho vzeti

to accommodate o.s. prilagoditi se
to be well accommodated udobno stanovati

achinar ameriška španščina pogum vzeti

achinarse pogum izgubiti

adeō -īre, adiī, aditum

1. kam, h komu ali čemu iti, priti, prihajati, bližati se, približ(ev)ati se (naspr. abire, discedere, fugere): adeunt, consistunt Pl., adibo L., adire contra Pl., illo C., coram, propius Cu., quoquam S., quoquo T., quo exercitus adire non poterat Ci. vojski nepristopen (kraj); s samim acc.: adire Cephisidas undas, Stygios manes O. iti dol k ..., ripam, domos, penates, regem V., curiam L. stopiti v ... (naspr. inde egredi); pass. adiri = dostopen, pristopen biti: quā adiri poterat Ci. kjer je bil dostop, quā Terpeia rupes centum gradibus aditur T. kjer se pride na Tarp. skalo po stotih stopnicah, interiora regionis eius haud adiri poterant Cu.; preg.: adire alicui manum Pl. ukaniti koga (pravzaprav = priti komu do živega, namreč z ukano, preden nam more škodovati), tako tudi pass.: quo modo de Persa manus mi adita est Pl.;, s praep.: ad istum fundum, ad urbem, ad aras, ad filios Ci., ad magistratum senatumque Lacedaemoniorum adiit N., adire Romam atque in conventum Ci.; poseb. jur.: adire ad praetorem, in ius Ci., C. pred pretorja (sodnika) priti, pred sodišče priti (tožit).

2. occ.
a) s prošnjo ali vprašanjem (pri)bližati se komu, zateči (zatekati) se h komu, obrniti (obračati) se na koga: orandi causā Ci., te senatus adiit supplex Ci., Siculi senatum adierunt Ci., adire aras Ci. ali sedes deorum Tib. proseč pristopiti k ..., adire venerantem deos Ci., mente deos O. v duhu se približati bogovom, mille domos adire O., aliquem adire scripto, legationibus T. pismeno, po poslanstvih prositi koga, legatis potestatem fecit ad Brutum adeundi Ci., adire oraculum L., V., O., quin adeas vatem V. (da izveš prihodnost), aditus consul responsum retullit L.; adire aliquem in aliquem T. (na)ščuvati koga zoper koga; brezos.: aditum est ad libros Sibyllinos Ci. zatekli so se k sib. knjigam.
b) obiskati (obiskovati), prehoditi, prepotovati zaradi razgledovanja, pregledovati: quis tot loca adire potuit? Ci., adire inde Lacedaemonem L., Aegyptum Cu., villam Plin. iun., coetūs O., epulas, sacra O. udeležiti (udeleževati) se česa, prisoten biti pri čem, castra Danaûm (kot ogleduh) V., castrorum vias, hiberna, municipia T. ali provincias Suet. pregledovati, mare Cu. odpluti, maria navibus Mel. voziti se, pluti po morjih, insulam C. pristati na ...; pesn.: sidera adibam famā V. moje ime je seglo do zvezd (do neba).
c) iti nad koga, udariti na koga, navaliti na koga, na kak kraj, lotiti se koga: tempus adeundi C. za napad, audet adire virum V., ad quemvis numerum ... equitum adire audere C., adire oppida castellaque munita S., arma Sil.

3. pren.
a) spraviti (spravljati) se h kakemu delu, poprijeti za kaj, lotiti se česa, prevze(ma)ti kaj: ad pactionem Pl., ad causas et privatas et publicas Ci., ad rem publ. Ci. oprijeti se državnih opravil, stopiti v javno življenje, honores Plin. iun.
b) ne odtegniti (odtegovati) se čemu, ne bežati pred čim, podvreči se čemu, nase vzeti (jemati) kaj: ad periculum C., periculum Ci., periculum capitis Ter., Ci. satis pericli Ter., labores V., maximos labores summaque pericula N., pericula adita O., adire inimicitias Ci., adeundae amicitiae Ci., adire omnem fortunam L., dedecus, invidiam, servitutem T., discrimen, sollicitudinem Plin. iun., iam cum gaudia adirem Tib. ko sem hotel uživati.
c) jur.: adire hereditatem Ci., Plin. iun., Suet., Icti. dediščino nastopiti; od tod: non placebat adiri nomen Vell. sprejeti (Cezarjevo) ime kot dediščino.

Opomba: Pf. adīvī: Fl., Ap., Aus., adī: Val. Fl., adīt (= adiit) T. in poklas. pesn. Star. inf. pr. pass. adirier: Enn.

advocō -āre -āvī -ātum

1. poz(i)vati, (po)klicati: Tiresiam Pl., ego vos, quo pauca monerem, advocavi S., advocat amicos statim Ci., adv. socios ab litore V. Smer s praep.: aliquem in consilium Ci., Cu. ali in consilia Q., populum in contionem L., populum ad contionem L., populum ad tribunum celerum L., socios in coetum V., aliquem in concilium deorum Q.; pren.: animum ad se ipsum Ci. = k sebi priti, zavedeti se; brez obj.: adv. ad contionem L.; pesn. in poklas. z dat.: advocari aegro O. k bolniku, studiis pacis advocor O., quibus advoceris gaudiis H. na katere zabave te vabijo, falsis tabulis (oporokam) advocari Plin. iun.; čemu? quod non vocavi ad obsignandum Ci. ep., adv. aliquem ad causas defendendas, ad actiones, ad probationes Q., aliquem in auxilium T., homines in hoc advocati Q.

2. sklic(ev)ati: advocat contionem, habet orationem consul Ci., lex contionem advocari iubet Ci., contra legem Aeliam concilium advocavit Ci., eo senatum advocat S.

3. (bogove na pomoč idr.) (po)klicati: deos L., deum sibi Cat., hos deos ad venerationem Varr., advocabant deos testes T., adv. numina deorum (precibus) Lact.; tudi: fidem advocavit Ph.

4. occ. jur.
a) za časa republike α) (o sodniku) poz(i)vati strokovnjake k posvetovanju o kaki pravni zadevi (prim. advocatio): in consilium adv. Ci., in his, quos tibi advocasti, viris electissimis civitatis spem habere ... Ci.; pogosteje β) (o strankah) poz(i)vati ali pritegniti kakega poznavalca, zlasti pravoznanca k posvetu o kaki pravni zadevi in k razpravi pred sodnikom = poz(i)vati ali pritegniti koga v pravno pomoč (za pravnega pomočnika): aliquem Ci. idr., aliquem contra aliquem Ci.; z dat.: aliquem sibi Pl., aliquot mihi amicos advocabo Ter.; abs.: aderat frequens, advocabat Ci. pozival je pravne pomočnike.
b) (v cesarski dobi) pravnega pomočnika (pravnika, odvetnika) iskati ali vzeti (jemati) si (prim. v nadalj. advocatus); abs.: hic advocat, hic adest Sen. ph.; adv. contra Caesarem Sen. ph. z dat. rei (k čemu): causae, quibus advocamur Q.; od tod šalj.: veniam advocandi peto Plin. iun. prosim za odlog, da bi vprašal za nasvet.

5. pren.
a) stvari na pomoč vzeti (jemati), uporabiti (uporabljati): secretas advocat artes O., adhibes artem advocatam etiam sensibus Ci., Alcides omnia arma advocat V. porabi vse za orožje, oblitterata iam nomina sacramento adv. T. pri prisegi spet rabiti, desiderare iracundiam advocatam Ci. na pomoč zahtevati,
b) pomagati, podpirati, tolažiti: languentes Tert. — od tod subst. pt. pf. advocātus -ī, m „prizvanec“ =

1. za časa republike prijatelj, poznavalec (poseb. pravoznanec), poklican k posvetovanju zaradi kake pravne zadeve, ki je pred sodiščem podpiral obtoženca s pojasnili, pričanjem ali že s samo pri sotnostjo, pravni pomočnik: parens tuus, Torquate, consul reo de pecuniis repetundis Catilinae fuit advocatus Ci., ire advocatum privatis L.

2. v cesarski dobi pravnik, odvetnik (po poklicu, kakor danes): controversias dicunt ita, ut advocati Q., horum autem temporum diserti causidici et advocati et patroni et quidvis potius quam oratores vocantur T., alio senatu Vicentini sine advocatio intraverunt Plin. iun.; advocatus fisci Eutr. = finančni prokurator (upravitelj).

3. pren. pomočnik sploh, pomoč: sapientis ... cogitatio ... adhibet oculos advocatos Ci.

affermer [-rme] verbe transitif dati ali vzeti v zakup

affittare v. tr. (pres. affitto)

1. oddati, oddajati; dati v najem, v zakup:
affittare una camera dati, oddajati v najem sobo

2. najeti, najemati; vzeti v najem, v zakup:
affittare una villa najeti vilo