Franja

Zadetki iskanja

  • kábel kábela m, mn. kábeli, rod. kábēlā; kábl kábla m, mn. káblovi rod. káblōvā (angl. cable)
    1. kabel: položiti kabele; električni, telefonski; elektroenergetski, telekomunikacijski kabel; koaksijalni kabel; dubokomorski, dvožilni kabel; podmorski -i; kabel za električno kuhalo, za električni koher; fabrika kablova
    2. močna vrv iz zvitih jeklenih vrvi
    3. navt. dolžinska mera, desetina milje
  • Kabelseil, das, Kabeltau, das, ladijska vrv
  • klȁšnja ž, klȁšnje klȁšānjā ž mn.
    1. dolge bele nogavice v kmečki noši
    2. krpica na račji ali gosji nogi kot razpoznavno znamenje
    3. dial. usnjena podstava na konjski opremi, da zaprežna vrv ne drgne konja po trebuhu
  • Kletterseil, das, Sport plezalna vrv
  • Klettertau, das, Sport plezalna vrv
  • làncāna ž (it. lanzana) dial.
    1. vrv za privezovanje ladje ob obali, za vleko ladje ali ribiške mreže
    2. vrv za razvijanje jader
  • Landefangseil, das, Luftfahrt lovilna vrv za pristanek
  • Längstragseil, das, Baukunst, Architektur podolžna nosilna vrv
  • lanyard [lǽnjəd] samostalnik
    navtika kratka vrv
    vojska oprta (za revolver)
  • largo lariat [lǽriət]

    1. samostalnik
    vrv z zanko, laso

    2. prehodni glagol
    ujeti z lasom
  • lead-line [lédlain] samostalnik
    vrv svinčnice
  • léto s napona, jamborova vrv
  • libano m vrv iz ličja
  • lȉčina ž vrv iz ličja, rafije: omastiti, zategnuti -u biti obešen
  • lifeline [láiflain] samostalnik
    navtika rešilna vrv; življenjska črta (na dlani); pot, po kateri se oskrbujejo odrezani kraji
  • līnea (v rokopisih in izdajah tudi līnia) -ae, f (līneus: līnum)

    1. lanena nit, vrvica, vož, vožínec, motvóz: nectere lineas, restes, funes Varr., ligato pede longa linea gallina custoditur Col., linea longinqua per os … religata Plin., l. dives Mart. ali l. margaritarum Dig. niz biserov, linea a genere suo appellata, quia ex lino fit Isid.

    2. occ.
    a) lineae mrežne niti: in plagis lineae offensae Plin.; meton. linea mreža: si feras lineis … contineas Sen. ph., usque ad infirma lineae Plin.
    b) ódičnica, ribiška vrvica: tremulā captum lineā trahit piscem Mart.; preg.: mittam lineam Pl. hočem mu vreči trnek = hočem poskusiti ujeti ga.
    c) merilna vrv(ica) rokodelcev (zidarjev, tesarjev idr.), grezilo, grezilna vrv: lineā discere uti Ci., ad lineam = v smeri navpik, navpično, solida corpora ferri deorsum ad lineam Ci., rectis lineis Ci. navpično navzgor, longitudines ad lineam, altitudines ad perpendiculum exigantur Vitr.
    d) α) sploh vsaka poteza, narejena s peresom ali čopičem, poteza, poteg(ljaj), črta, linija (v geometriji, risarstvu, slikarstvu): linea est longitudo sine latitudine et altitudine Varr., lineam scribere Ci., lineam cinere ducere Plin., lineam ex colore ducere Q., l. circumcurrens Q. krožnica, lineae extremae Plin. obris, kontura, očrt; preg.: nulla dies sine linea Plin. brez poteze s čopičem, albā lineā signare, gl. albus; pren. očrt, načrt, obris, kontura, skica, zasnova, zasnutek, osnutek: primas lineas ducere Q., lineas umbrasve facere Gell. β) poseb. črta mejnica in od tod sploh pot, steza: Prud.; metaf. sorodstvena črta, sorodstvena linija: non tibi clara gentis linea nec proavis demissum stemma Stat., stemmata cognationum directo limite in duas lineas separantur Dig. γ) brazda prečnica (γραμμή) potegnjena na stadionu pred startom in ciljem tekališča ter zasuta z apnom ali kredo: Cass.; od tod pren.: si quidem est peccare tamquam transire lineas Ci. tako rekoč „iz ojnic skočiti“, „ojnice prestopiti (prestopati)“ = prestopiti (prestopati) mejo (ogrado), cum poëtae transilire lineas impune possint Varr., mors ultima linea rerum est H. konec (meja) (vsega pozemeljskega), lineas admoveri sentio Sen. ph. čutim, da se bližam koncu, da bom moral kmalu umreti; preg.: extremā lineā amare Ter. od daleč ljubiti, svojo ljubico smeti videti le od daleč. δ) pregraje v gledališču, tj. globoke, več kot 30 cm široke zareze v tlaku, ki so ločevale posamezne vrste sedežev: cogit nos linea iungi O.; pren.: adversus hoc facientem lineas poposcit Q. ε) v pl. obrazne črte, obrazne poteze, črte obličja, raze v obličju: Arn.
  • līnum -ī, n (prim. gr. λίνον = sl. lan = hr. lȁn = got. lein, stvnem. līn = nem. Lein, lat. linteus in linteum (?))

    I. lan: Mel., Plin., Ap., Icti., tenuissimum l. Ci., urit enim lini campum seges, urit avenae V., l. humidulum O. sočno laneno steblo, terra lini ferax Cu.

    II. meton. lanina = iz lanu narejene stvari

    1. nit, vrv(i)ca, motvoz, s katero so prevezovali pisma in listine: effer cito stilum, ceram et tabellas, linum Pl., nos linum incīdimus, legimus Ci., ad imum acu traiectā duo lina ducente Cels., ter lino per foramina traiecto Suet.; uno lino decies sestertium inseritur Tert. na eno nit nanizajo bisere, vredne 1.000.000 sestercijev.

    2. ódičnica, ribiška vrvica: moderabar arundine linum O.

    3. ladijska vrv: parant torto subducere carbasa lino O.

    4. jadrovina, jadro: Sen. tr. (Medea 321).

    5. ribiška mreža, vlačilna mreža, vlačníca, drága, vlak: O., pelagoque alius trahit humida lina V., cymbae linique magister Iuv. ribič, texantur et lina capiendis piscibus Hier.; tudi lovska mreža: nodosaque tollite lina O., (sc. fera) transibat positarum lina plagarum O. mreževíno, mréževje.

    6. prt, lanena (platnena) obleka, platno: vina lino vitiata H. skozi prt precejena, flumineam lino celantibus ulvam O., lino vestiri aut lanis Mel.

    7. lanen (platnen) oklep: lino munire latus Sil.

    8. stenj: ardens Tert., fumigans Tert., Vulg.
  • lunge (longe) [ləndž]

    1. samostalnik
    vrv za urjenje konj, krožna pot za urjenje konj

    2. prehodni glagol
    uriti konje z vrvjo ali po krožni poti
  • maēstra f

    1. učiteljica:
    maestra elementare osnovnošolska učiteljica
    maestra d'asilo vzgojiteljica (v otroškem vrtcu)
    maestra di cucito učiteljica šivanja

    2. rib. glavna vrv

    3. navt. glavno jadro

    4. tisk matrica
  • main-brace [méinbreis] samostalnik
    navtika glavna jadrna vrv

    sleng to splice the main-brace dati mornarjem pijačo, piti