Franja

inter-cēdō -ere -cēssī -cēssum est

1. hoditi, stopati, vleči se, prihajati med čim: inter singulas legiones impedimentorum magnum numerum intercedere C., huc si quis intercedat (vmes stopi, pride) tertius, pereat fame Pl., intercedente lunā Plin. (med soncem in zemljo).

2. occ. stopiti (stopati) vmes, in sicer
a) krajevno: razprostirati se, stati vmes, stati/biti med čim: perpetua palus intercedebat C., intercedebant silvae inter ipsos atque Ariovistum C., viae plures intercedentibus buxis dividuntur Plin. iun., plaga intercedens Mel.
b) časovno: vmes nastopiti (nastopati), preteči, miniti, v pf. tudi = vmes biti: dies nondum X intercesserant Ci., nox nulla (una) intercessit Ci., vix annus intercesserat, cum … Ci., intercessere pauci dies L., nullus dies temere intercessit, quo non ad eum scriberet N., spatium (temporis) i. C., spatium i. Hyg.
c) o dogodkih: med čim ali vmes nastopiti (nastopati), dogoditi (dogajati) se, nasta(ja)ti, primeriti se: saepe in bello parvis momentis magni casus intercedunt C., cum senatus consultum (postulatio) intercederet Ci., si nulla aegritudo huic gaudio intercesserit Ter., inter bellorum curas res parva intercessit L., quotiens inter virum et uxorem aliquod iurgii intercesserat Val. Max., cupiditas N. ali duritia paupertatis i. Ap.
č) o razmerah, odnosih: bi(va)ti (vmes, med … ): multa inter nos officia intercedunt Ci., inter eos querimonia, aemulatio i. N., quīcum tibi adfinitas intercedebat Ci., mihi cum Siculis causa tantae necessitudinis intercedit Ci., mihi cum eo intercedunt inimicitiae Ci., bella C., inter nos vetus usus intercedit Ci., consuetudo mihi cum aliquo intercedit Ci., controversia Ci., hospitium C., obtrectatio N., intercedet familiaritas Ter.

3. vmes stopiti (stopati), in sicer
a) ugovarjati, upreti (upirati) se, protestirati, zavreti, ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati), onemogočiti (onemogočati); abs.: adimit intercedendi potestatem Ci. (to pravico so imeli ljudski tribuni, ki so lahko s svojim vetom onemogočili sodne razsodbe, senatove odločitve in sklepe narodnih zborov), si intercessum sit Ci. če je prišlo do ugovora, če se je vnel prepir, če je prišlo do prerekanja, cum lex feratur, intercedi liceri Ci., tum tribunus intercedere poterit Ci., paratos habemus, qui intercedant Ci., mandata patriae intercedunt Iust.; pren.: nisi cupiditas intercesserat N.; dat.: consulibus legem ferentibus est intercessum Ci., intercessit conlega Fabricio Ci., praetori Ci., ne legi (senatus consulto) intercedere liceret Ci., iniquitatibus magistratuum Plin. iun., Piso Verri intercessit Ci., rogationi L., auctoritati senatūs Ci.; z ne ali quominus: quod ne fieret, consules intercesserunt Hirt., nihil intercedit, quominus L. ni nobene ovire, praetori non intercedere tribunos, quominus … L., de cognomine i. Suet.
b) nastopiti (nastopati) kot posredovalec (miritelj), biti posredovalec (miritelj), posredovati: nullum meum dictum pro Caesare intercessit Ci. nobene besede nisem zastavil za Cezarja, si tui recuperatores non intercederent Ci., cum inter Aiacem et Hectorem decertantes armis intercederet Gell., ad leniendam invidiam intercessit his verbis Suet., cum vestra auctoritas intercessisset, ut Ci. ker ste kot posredovalci ukrenili, da … ;
c) (v denarnih zadevah) jamčiti, porok biti, porokovati, dajati poroštvo, zagotovilo: Suet., tantum (sestertium sexagies) se pro te intercessisse Ci., magnam pecuniam (za veliko vsoto) pro aliquo Ci.

inter-vehō -ere noter vleči, potegniti; od tod pt. pf. intervectus noter moleč: duae arbores caelum ferme proceritudine intervectae Iul. Val.

jog² [džɔg]

1. prehodni glagol
rahlo suniti, krcniti, stresti, podrezati
figurativno spomniti; pognati (stroj) za kratek čas

2. neprehodni glagol
udariti (against proti)
vleči se naprej, capljati (on, along)
odpraviti se, nadaljevati pot (on)

to jog s.o.'s memory poklicati komu v spomin
to jog on prebiti čas, nadaljevati
matters jog along stvari počasi napredujejo
I must be jogging moram se odpraviti

jog-trot [džɔ́gtrɔ́t]

1. samostalnik
počasna hoja, kasanje; enoličnost
figurativno lenoba

2. pridevnik
enoličen

3. neprehodni glagol
vleči se

kid³ [kid]

1. samostalnik
šala, nesmisel; goljufija

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
sleng vleči koga za nos, zafrkavati, napeljati koga (into k)
govoriti neumnosti, goljufati

no kidding resno, brez šale

klatáriti
I. bingljati: klatariti nogama sjedeći na klupi
II. klatariti se
1. klatiti se: klatariti se po selima
2. ekspr. vleči se, majati se, krevsati: kolona se polako klatari uz brdo
3. bingljati: klatare se ruke tanke

kopitáriti -pìtārīm vleči ladjo po reki navzgor z živinsko ali človeško močjo

lag¹ [læg]

1. samostalnik
zaostajanje, obotavljanje
fizika retardacija

2. neprehodni glagol
zaostajati (behind za)
obotavljati se, vleči se (behind)

languir [lɑ̃gir] verbe intransitif medleti, hirati, slabeti, pešati, zastajati, vleči se; hrepeneti, koprneti; giniti, familier zaman čakati

languir d'ennui umirati od dolgega časa
languir d'amour pour quelqu'un umirati od ljubezni do koga
la conversation languit pogovor zastaja
les affaires languissent posli (kupčija) pešajo, hirajo
ne me fais pas languir ne pusti me čakati zaman
je ne languirai pas longtemps ici ne bom dolgo zastonj čakal tu
faire languir quelqu'un (figuré) koga na natezalnici imeti

limp² [limp]

1. samostalnik
šepanje (tudi figurativno)

2. neprehodni glagol
šepati (tudi figurativno)
vleči se (ladja, avion)

to walk with a limp šepati

linger [líŋgə] neprehodni glagol
muditi se, pomuditi se (over, upon pri)
zaostajati (behind za)
obotavljati se, mečkati; leno hoditi, vleči se; zavlačevati
arhaično ginevati, hrepeneti (after)

to linger away (ali about) zapravljati čas
to linger out podaljševati, zavlačevati
to linger out one's life životariti, polagoma umirati
to linger on životariti, prebijati se, vegetirati

ljȕmati -ām vleči se, težko hoditi, majati se, hlačati: on ljuma pored kolone kao natovaren pomeljar; medvjed ljuma kroz šipražje

lúnjati lûnjām
I. postopati, pohajkovati: lunjati po gradu, kao pseto bez gose
II. lunjati se
1. postopati, pohajkovati: lunjati se po kafanama, kavanama
2. vlačiti se, vleči se, težko hoditi lunja se ona i kašljuca

mitreißen^* vleči/potegniti s seboj; Technik pobirati; figurativ navdušiti, spraviti na noge, potegniti za seboj

mitschleifen^* vleči za seboj

mitzerren vleči za seboj

monnayer [mɔnɛje] verbe intransitif kovati novce; unovčiti; dati si plačati, vleči denar iz

nachschleifen² (schleifte ...) vleči za seboj; vleči se za

nachschleppen vleči/vlačiti za (seboj, kom)

nachziehen^*

1. ein Bein: vleči za seboj

2. eine Linie: okrepiti, še enkrat potegniti; Augenbrauen: poudariti; Technik Schrauben: priviti, pritegniti

3. (folgen) iti za, slediti (komu); preseliti se za (kom); figurativ posnemati, storiti isto