Franja

дорожить visoko ceniti, čislati; trepetati za koga;
не дорожим их присутствием ni nam do njihove navzočnosti;

дорожиться (gov.) visoko ceno zahtevati, drago prodajati

заоблачный nadoblačen, nebotičen; (pren.) visoko leteč, fantastičen

клобук m visoko meniško pokrivalo

черевик m čeveljček z visoko peto

Acrae -ārum, f (Ἄκραι) Akre (= visoko stoječe mesto)

1. sicilsko mesto: L., Sil.

2. mesto na Krimskem polotoku: Plin.

admission [admisjɔ̃] féminin dopustitev, pripustitev, sprejem (v društvo, v bolnico)

admission d'air dovajanje zraka
admission à Polytechnique sprejem na politehnično visoko šolo
carte féminin d'admission vstopnica, vstopno dovoljenje
condition féminin d'admission sprejemni pogoj
cotisation féminin d'admission pristopnina, vstopnina
examen masculin d'admission sprejemni izpit

aedificō -āre -āvī -ātum (aedēs in facere)

1. (hiše) zidati, postavljati (naspr. diruere): Pl., Ca., H. idr., dum aedificant tamquam beati, in aes alienum incidunt Ci., aedificandi consilium abicere (opustiti) Ci., civitas aedificando occupata L. Od tod
a) subst. pt. pr. aedificantēs -ium, m graditelji: Eccl.
b) adv. pt. pr. aedificanter zidaje, zidalno: Char.

2.
a) sploh (se)zidati, (z)graditi, postaviti (postavljati), napraviti, ustanoviti (ustanavljati): Pl., Ca., Varr., H. idr., quae homines arant, aedificant S., aed. urbes, villam, tectum, carcerem, classes, porticum, columnas Ci., urbem, oppidum, hiberna L.,, muros O., navem Ci., N., equum (ligneum) V., hortos Ci. ep. zasaditi; pren.: mundum Ci. ustvariti, rem publicam Ci. ep. ustanoviti,
b) = coaedificare pozidati: ut (ager) bene aedificatus et cultus (sit) Plin. da so stavbe in naprave v dobrem stanju, vacuas areas occupare et aedificare Suet.; pren.: tot ... conpagibus altum aedificat caput Iuv. postavi na glavo visoko lasno zgradbo, aedificare corpora crescentia nexu Cl.

Aefula -ae, f: L., H., ali Aefulum -ī, n: Vell. Efula, Eful, visoko v Ekvovskem pogorju (v Laciju) severno od Preneste ležeče mesto. Od tod adj. Aefulānus (Aefolānus) 3 efulski (efolski): arx L.; subst. Aefulānī -ōrum, m Efulci, preb. Efule: Plin.

akumulativen pridevnik
1. v finančnem kontekstu (o denarnih sredstvih) ▸ felhalmozó, akkumulatívZa sredstva EU še nismo kandidirali, bi jih bili pa zelo veseli, saj je tiskarstvo panoga, ki ni visoko akumulativna. ▸ kontrastivno zanimivo Még nem pályáztunk uniós forrásokra, bár nagy szükségünk lenne rájuk, mivel a nyomdai ágazat nem tud nagyobb tartalékokat felhalmozni.

2. (ki se zbira ali kopiči) ▸ felhalmozódó, felgyülemlő, akkumulatív

Alburnus -ī, m Alburen, visoko gozdnato gorovje v Lukaniji, vzhodno od Pesta (Paestum): V.; tudi tam čaščeni „gorski bog“: Tert.

aller*¹ [ale] verbe intransitif

1. iti, hoditi; peljati se; potovati; teči; rasti (drevo)

aller et venir hoditi sem in tja
s'en aller oditi, odhajati; odleteti, odpotovati; uhajati (voda), figuré umreti

2. (način):

aller à pied iti peš
aller à cheval jezditi
aller à, en bicyclette, à, en vélo peljati se s kolesom
aller en auto, en voiture peljati se, iti z avtom
aller en bateau, en train, en avion iti z ladjo, z vlakom, z letalom
aller par le train à trois heures iti z vlakom ob treh
aller nu pieds iti bos
aller au pas iti v koraku
aller son petit train počasi se pomikati naprej
aller à la file iti v vrsti eden za drugim
aller de front vštric iti
aller de compagnie skupaj iti
il ira loin on bo daleč prišel, figuré veliko bo dosegel v življenju
vous allez trop loin predaleč greste

3. (smer):

aller à ta baignade iti na kopanje (v reki)
aller à bord iti na ladjo; vkrcati se
aller à Paris, en France iti v Pariz, v Francijo
aller à la campagne, chez le coiffeur iti na deželo, k frizerju
aller vers la gauche, la droite iti na levo, na desno
aller à la guerre iti na vojno
aller de place en place iti od kraja do kraja
aller par monts et par vaux iti čez hribe in doline
aller en avant naprej iti
allez devant, je vous rejoindrai pojdite naprej, pridem za vami
aller au devant des désirs de quelqu'un že vnaprej komu želje izpolniti
aller à la rencontre de quelqu'un iti komu naproti
aller à l'eau iti po vodi
aller le long de la rivière iti ob reki, vzdolž reke
aller dehors iti ven
aller en justice iti pred sodišče
aller son chemin iti svojo pot, figuré brigati se za svoje zadeve
aller jusqu'au bout do kraja iti, vzdržati
aller chercher quelque chose iti iskat, iti po kaj
aller trouver poiskati
aller voir obiskati, iti na obisk k
aller sur ses 50 ans bližati se svojim petdesetim letom
aller à sa perte pogubiti se, uničiti se, ugonobiti, iti v svojo pogubo
aller de mal en pis vse bolj se slabšati

4. (dejanje):

aller à la chasse, à son travail, au marché iti na lov, na delo, na trg
aller aux informations, aux nouvelles iti po informacije; po novice
aller au feu prenesti visoko temperaturo
aller à la lessive ne izgubiti barve s pranjem, biti pralen
aller à l'échec doživeti neuspeh
nos espoirs sont allés en fumée naši upi so se razblinili v nič
aller au succès biti uspešen, imeti uspeh
aller aux nues (théâtre) doživeti velikanski uspeh
aller de pair skupaj spadati
aller au plus pressé najnujnejše narediti
aller droit au fait takoj k stvari iti, priti
aller aux urnes iti na volitve, voliti
aller aux voix iti h glasovanju, začeti glasovati

5. (pomožen glagol):
(bližnja prihodnost)

je vais partir kmalu, takoj odidem, odpotujem
le spectacle va commencer predstava se bo takoj začela
nous allions sortir quand ... ravno smo hoteli iti ven, ko ...
on ne va pas dire que ... ne bomo pa rekli, da ...
allons, amis, courage! le pogumno, prijatelji!
son mal va en empirant njegova bolezen se bolj in bolj slabša
le bruit allait croissant hrup je postajal vse hujši

6. (izrazi):

les affaires vont bien posli gredo dobro
l'eau va à la rivière voda teče v reko
vous y allez fort! pretiravate!
mon pouls va bien moj pulz je v redu
cette robe te va bien ta obleka ti lepo pristaja
ces gants vont bien avec ton manteau te rokavice gredo lepo skupaj s tvojim plaščem
la route va tout droit à ... cesta vodi naravnost v ...
il va droit devant lui on gre svojo pot, ne pusti se motiti
laisser aller ses affaires zanemarjati svoje posle
se laisser aller biti brez volje, ne se obvladati, zapustiti se, zanemarjati se (v obleki)
se laisser aller à la joie prepustiti se veselju
il se laissa aller à m'adresser quelques critiques ni si mogel kaj, da me ne bi malo pokritiziral
il n'y va pas par quatre chemins on brezobzirno pove svoje mnenje
il va vite en besogne delo mu gre hitro od rok
il ne lui va pas à la cheville (figuré) ne pride mu do kolen, ne more se meriti z njim
cela lui va comme un gant to je kot ulito na njem
ainsi va le monde tako je na svetu
il en va de cette affaire comme de l'autre s to zadevo je tako kot z ono drugo
il en va ainsi lorsqu'on ... tako je, če ...
il n'en ira pas ainsi tako ne bo šlo
il s'entend à faire aller son monde (familier) on zna svoje ljudi priganjati k delu, ne pusti jim, da pridejo do sape
il y va de votre vie gre za vaše življenje
cela va de soi, cela va sans dire, ça va tout seul to se samo ob sebi razume
il n'en va pas de même pour moi stvar ni ista, enaka z menoj
(počutje)

comment allez-vous? (familier) comment ça va? kako vam gre? kako se počutite?
ça va bien, mal dobro, slabo (mi) gre, se počutim
ça va to gre, to zadostuje
ça me va to mi ustreza, mi je prav, mi konvenira
je vais mieux bolje mi je
(velelnik)

allons! no, no! poslušajte naprej!
allons donc! bežite no! nemogoče! kaj takega!
allons, dépêchez-vous! pohitite no!
allez-y doucement! (le) počasi!
allez toujours! le, kar naprej!
on y va! takoj! že grem! že prihajam!
je te connais bien, va! beži no, saj te dobro poznam!
va! (je) že dobro! zaradi mene!
va pour ... naj bo ...
va pour l'Italie, puisque tu le désires, passons-y les vacances! naj bo Italija, ker že hočeš, pa pojdimo tja na počitnice!
vas-y! daj! pogum!
va-t'en! proč s teboj! poberi se!
va-t'en au diable! pojdi k vragu!
allez vous promener! pustite me pri miru! dajte mi mir!
s'en aller au marché, à la pêche oditi na trg, na ribolov
va-t'en voir un peu ce que fait Paul pojdi no gledat, kaj počenja Pavel
le bouton s'en va gumb se komaj še drži
je m'en vais tout vous dire takoj vam bom vse povedal
je m'en suis allé, (familier) je me suis en allé odšel sem
le projet s'en est allé en fumée načrt je šel po vodi

altezza f

1. višina:
altezza di una stoffa širina blaga
altezza dell'acqua globina vode
la città è a mille metri di altezza mesto je na višini tisoč metrov
volare a grande altezza leteti na veliki višini, zelo visoko
essere, non essere all'altezza di qcs. pren. biti, ne biti čemu kos

2. glasba višina (tonska)

3. pren. plemenitost, vzvišenost:
altezza d'animo plemenitost duha

4.
Altezza visočanstvo, visokost, veličanstvo:
Altezza Reale Kraljevo visočanstvo
Sua Altezza Vaša visokost

5. geogr. zemljepisna širina:
la nave affondò all'altezza del Capo di Buona Speranza ladja se je potopila na zemljepisni širini Rta dobre nade

6. pren. bližina:
l'incidente avvenne all'altezza del km 20 nesreča se je zgodila v bližini 20. kilometra

7. mat. višina:
l'altezza di un triangolo višina trikotnika

8. astr. višina

alto moški spol višina; nadstropje; grič; glasba alt

una vara de alto laket visoko
altos pl Am prvo, drugo itd. nadstropje stanovanjske hiše
altos y bajos menjajoča se sreča

aprecio moški spol (o)cenitev; spoštovanje

tener a uno en gran aprecio visoko čislati koga

arduus 3 (prim. gr. ὀρϑόςpokončen, lat. arbor iz *ardhos)

1. strm, strmoglav: ascensus Ci., C., L., semita, collis L., mons O., ripa, iter Cu.; z abl.: ager... arduus clivis Varr., collis aditu arduus L., Neritos ardua saxis V.; z in in acc.: clivus arduus in valles O., in ascensum ardui colles Sen. ph.; pesn. visok, vzvišen, pokončen, strmeč: aether, sidera, cedrus O., mundus V., nubes H., cervix H., Plin., cui (equo) ardua cervix V. ki nosi glavo pokonci, ardua colla Sil., supercilia Gell. ponosno privzdignjene obrvi, arduus hastā V. s sulico visoko strmeč, campo sese arduus infert (Turnus) V. ponosno vzpet, libravit caestūs arduus V. vzpenši se na udar, ardua per praeceps gloria vadat iter O.; prolept.: arduus insurgens V. visoko se vzpenjaje, (anguis) sibila colla arduus adtollens V. ali frontem ostentans arduus albam V. visoko se vzpenjaje.

2. pren. težak, težaven, utrudljiv, mučen, nadležen: magnum opus et arduum Ci., magna atque ardua cogitatio Ci., virtus H., O., res arduae ac difficiles Ci., aequam memento rebus in arduis (= v nesreči) servare mentem H., arduum regendi cuncta opus T., arduus rerum omnium modus T.; z abl.: id... arduum opere, difficile cultu Plin.; s sup.: quia id arduum factu erat L., opera ardua imitatu Val. Max.; arduum est ali arduum videtur z inf.: mihi quidem... arduum videtur res gestas scribere S., quae parare et quaerere arduum fuit L., cum progredi arduum... esset Cu.; arduum est z ACI: quamquam arduum sit eodem loci potentiam et concordiam esse T.; arduum est (abs. kot vrinek): est enim arduum Ci. kajti kaj težka naloga je. — Od tod subst. arduum -ī, n

1. strma višina, strmina (v sg. le s praep.): per arduum ducuntur L., cum parentis regna per arduum cohors Gigantum scanderet H., ardua dum metuunt, amittunt vera viai Lucr., tonitruque tremescunt ardua terrarum V., ardua et rectae prope rupes L., milites delectos secum per ardua... in arcem ducere L., an plana ex arduis facere potui? L., in ardua montis ite O., per ardua niti Cu., exscindere castellorum ardua T. gorske trdnjave.

2. pren. težava, težavnost, težavno opravilo: nil mortalibus ardui est H. nič ni pretežko, ardua molimur O. težko delo snujemo, nec fuit in arduo societas potentiam... ostentantibus T. in ni bilo težko doseči sklenitve zaveze; s sup.: tam ardua inventu Plin. tako težke naloge za iznajdbo.

Argaeus² -ī, m: Cl. ali Argaeus mōns: Plin., Amm. Argaj, Argajska gora, visoko, vedno zasneženo gorovje v Kapadokiji. Od tod adj. Argaeus 3 argajski: gramina, nives Cl.

Arganthōnius -iī, m (Ἀργανϑώνιος) Argantonij, tarteški kralj, ki je doživel visoko starost: Ci., Val. Max. Od tod adj. Arganthōniacus 3 Argantonijev, argantonijski: nepotes Sil.

assurgō (adsurgō) -ere -surrēxī -surrēctum

1. vzravna(va)ti se, vzdigniti (vzdigovati) se, vsta(ja)ti: vos, quaeso, qui eam (laudationem) adtulistis, adsurgite Ci., adsurgentem ibi regem umbone resupinat L., manibus in adsurgendo se adiuvare L., ads. ex morbo L., T. iz bolniške postelje vstati, ille adsurgere supplicem... iussit Cu.; pesn.: in clipeum ads. V. ob ščitu se vzravnati, iamque adsurgentis dextrā plagamque ferentis Aeneae subiit mucronem V. na udarec vzravnavajočega se, arbore fluctum verberat adsurgens V. (o veslaču); poseb. as-, adsurgere alicui vsta(ja)ti komu na čast, v počastitev: an quisquam in curiam venienti adsurrexit? Ci., ads. alicui sellā (s stola) S. fr., Val. Max.; brezos.: maioribus natu adsurgatur Ci., cum adsurrectum ei non esset L. ko ni nihče njemu na čast vstal, ludos ineunti semper adsurgi, etiam ab senatu, in more est Plin., eisdem praetextatis adhuc assurrectum ab universis in theatro Suet.; brez dat.: neque assurgere neque salutare se dignans Suet.; v pass.: haec ipsa sunt honorabilia, salutari, appeti, decedi, adsurgi Ci. da se... vstane. Od tod pren. = prednost prizna(va)ti, da(ja)ti komu, čemu: vina, Tmolius adsurgit quibus et rex ipse Phanaeus V., tantis honoribus semper assurgo Sen. ph.

2. pren. in pesn. dvigniti (dvigati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, (z)rasti: iacet... terra... septemque adsurgit in ulnas V. s snegom pokrita zemlja (= sneg) se kopiči do sedem lakti visoko, videntur aëra per vacuum ferri atque adsurgere in auras V., fluctibus adsurgens Benacus V. valovito rastoče, colles adsurgunt L., collis... molliter assurgens Col., modicus collis assurgit Plin. iun., quod (iugum montis) cum a mari adsurgat Cu., (Delos) adsurgit Cynthio monte Plin., pars castrorum in collem leniter adsurgens T.; o rastlinah: nartheca Graeci vocant (ferulam) adsurgentem in altitudinem Plin., maior (lygos) in arborem silicis modo adsurgit Plin.; o ozvezdjih = vzhajati: adsurgens Orion V.; podobno: assurgens nox aurea Val. Fl.; o stavbah: non coeptae adsurgunt turres V.; o udih in oteklinah: arteria (aspera) in gutture assurgit Cels. gre ob vratu navzgor, tumores oriuntur, deinde desinunt, deinde rursus assurgunt Cels; o duševnem razpoloženju: adsurgunt irae V. jeza raste, kipi; o osebah (v duševnem pogledu) (pogumno) vzravna(va)ti se, vzdigniti se: animo assurgit Adrastus Stat.; (o pesniku in pesništvu) više vzleteti, vznesti (vznašati) se, razvne(ma)ti se: raro assurgit Hesiodus Q., sublimitate heroici carminis animus assurgat Q., nec comoedia in cothurnos assurgit Q.; tudi vzpe(nja)ti se do kake časti: ass. in triumphum et pontificatum Vell.; z dat.: nunc sera querelis... adsurgis V. se vzdigaš na tožbe = tožiš.

astillero moški spol ladjedelnica

poner a algn. en astillero komu visoko dostojanstvo podeliti