Franja

Zadetki iskanja

  • vinagre moški spol (vinski) kis, ocet

    vinagre de sidra sadni kis
    vinagre de vino vinski kis
    cara de vinagre (fig) kisel, čemeren obraz
    hacer cara de vinagre (fig) dolg obraz napraviti
    fábrica de vinagre kisarna
    hacer tragar vinagre (a) (fig) komu življenje zagreniti
  • vinaigre [vinɛgr] masculin kis, ocet, jesih; skisano vino

    vinaigre de vin vinski kis
    cornichon masculin au vinaigre kisla kumarica
    n'être que fiel (ali: sel) et vinaigre (figuré) peniti se od jeze
    faire vinaigre (populaire, figuré) pohiteti, hiteti
    tourner au vinaigre skisati se, (figuré) postati neprijeten, žolčen (diskusija)
    on ne prend pas les mouches avec du vinaigre s trdoto, s krutostjo si ne boš pridobil ljudi; zlepa se več doseže kot zgrda
  • vínico

    ácido vínico vinska kislina
    alcohol vínico vinski cvet
  • vino moški spol vino

    vino abocado pol sladko vino
    vino aguado, vino bautizado z vodo mešano, krščeno vino
    vino añejo staro, uležano v.
    vino artificial umetno v.
    vino caliente kuhano v.
    vino clarete svetlo rdeče v.
    vino corriente, vino común namizno v.
    vino (de) champaña šampanjec
    vino de dos hojas dve leti staro vino
    vino dulce sladko vino
    vino espumoso peneče se v.
    vino de lágrima samotok
    vino medicamentoso, vino medicinal zdravilno v.
    vino mezclado rezano (mešano) v.
    vino moro nekrščeno v.
    vino del país domače v.
    vino de postre desertno v.
    vino seco trpko v.
    vino tinto rdeče v.
    espíritu de vino vinski cvet
    vicio de vino pijanstvo, pijančevanje
    adulterar el vino ponarediti vino
    bautizar (ali cristianar), aguar el vino vino krstiti, z vodo mešati
    tomarse del vino opi(jani)ti se, nalesti se ga
  • vīnum -ī, n (verjetno iz indoev. baze *u̯ei̯(H)- viti, upogibati, pravzaprav „vitica“, „ovijača“, vinska rastlina (za katero je značilno ovijanje); prim. gr. οἶνος [iz *Ƒοῖνος], umbr. in volskovsko vinu, got. wein = stvnem. wīn = nem. Wein, sl. vino)

    1. vino: Ca., Pl., Ter., Varr., O., V., Plin. idr., dulce, Falernum H., mutatum H. bersasto, pokvarjeno, izbersano, fugiens Ci. ki se lahko pokvari, vini anhelitus Ci. vinski sopuh, vinski zadah, vini minister Sen. ph. (vinski) točaj, bibere vinum Sen. ph., defundere vinum H. pretočiti, defundere vinum e pleno (iz polnega soda) Luc. fr., diffundere vinum de doliis ali de seriis Col. pretočiti (pretakati) vino v več posod; tako tudi diffundere vinum in amphoras, in cados Icti., incalescere vino L., in convivio procedere in multum vini L. močno piti, zvračati (obračati, prazniti) kozarce; pl. vina vinske vrste, vrste vina: Ca., Plin. idr., vina oluerunt H. dišali so po raznih vrstah vina, vina Graeca proferebant Ci., fervida vina H. težke, fervida … subtile exsurdant vina palatum H., vina tot consulum regionumque Sen. ph.; pa tudi = vino nasploh: V., O., Lucr., Sen. ph., Fr. idr., vina fundere Ci., vina liques H.

    2. meton.
    a) grozdje: vinum pendens Ca., vinum prius quam coctum est pendet putidum Pl., vinum legere Varr. trgati, nabrati grozdje.
    b) trsje, trte: vinum serere, conserere Ca., locus vino optimus Ca.
    c) vino = pitje vina, uživanje vina, vinopitje: Ter. idr., intemperantia vini L., in vinum pronior L., nimii Elpenor vini O. upijanjajoči se, popivajoči, vino ultra modum deditum esse Sen. ph., vino languidus, vino lustrisque confectus Ci., vino mersus, sepultus V., vini parcus, parcissimus Suet., in vino ridere Ci., ad vinum diserti Ci., inter vina, post vina H., utrosque in vinum traxit L. je povzročila, da sta obe družbi močno pijančevali (popivali); pogosto per vinum zaradi pitja vina, zaradi uživanja vina, v pijanosti: Pl. idr., quae fieri solere concedimus … sive per vinum sive per insaniam Ci., Demetrius per vinum, quod excluderetur, paulisper vociferatus in convivium redit L., per vinum lapsus est Sen. ph.

    3. metaf. sadno vino, sadjevec: vinum palmeum, vinum ex fico, vinum palmis exprimere Plin.

    Opomba: Vulg. soobl. [po gr. οἶνος] vīnus -ī, m: vinus mihi in cerebrum abiit Petr.
  • vzórec (-rca) m

    1. modello

    2. modulo, schema; falsariga:
    vzorec pisma, prošnje schema di lettera, di domanda

    3. disegno:
    geometrijski, karirasti vzorec disegno geometrico, a quadri

    4. campione, assaggio:
    vzorec blaga assaggio della merce
    vinski vzorec un campione di vino
    representativni vzorec campione rappresentativo
    naključni vzorec campione a scelta casuale
    trg. knjiga vzorcev campionario

    5. geol. campione, testimone; carota

    6. (stereotipen izraz) cliché
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lingv. sklanjatveni, spregatveni vzorec paradigma flessionale
    obrt. norveški vzorec disegno alla norvegese
    vzorec brez vrednosti campione senza valore (tudi pren.)
  • κάλπις, ιδος, ἡ [Et. odtod. lat. calpar, aris, vinski sod (po dissimil. iz calpal, alis)] ep. vrč za vodo.
  • οἰνηρός 3 (οἶνος) ion. z vinom napolnjen, λοιβαί iz vina, vinski, κεράμιον vrč za vino.
  • ὄξος, τό (ὀξύς) (vinski) kis, ocet, kisla pijača NT.
  • кисть f
    к. руки roka (od zapestja do konca prstov); čop; čopič; (pren.) slikanje;
    взяться за к. postati slikar;
    к. винограда vinski grozd
  • спирт m špirit;
    винный с. vinski cvet, čisti alkohol;
    нашатырный с. amonijak
Število zadetkov: 231