Franja

psihološka astrologija stalna zveza
(veja astrologije) ▸ pszichológiai asztrológia

računalniško jezikoslovje stalna zveza
jezikoslovje (veja jezikoslovja) ▸ számítógépes nyelvészet

rame² [ram] féminin prekla, opora

rame des haricots fižolovka; vieilli drevesna veja

rancido

A) agg.

1. žarek, žaltav:
burro rancido žaltavo maslo
ramo rancido ekst. gnila veja

2. pren. starinski, zastarel

B) m žaltavost, žarkost:
prendere il rancido žalteti

regenerativna medicina stalna zveza
(veja medicine) ▸ regeneratív orvoslás

rehabilitacijska medicina stalna zveza
(veja medicine) ▸ rehabilitációs medicina, rehabilitációs orvoslás

ressort [rəsɔr] masculin vzmet; gibalo; gonilna, pogonska moč; figuré moralna moč, pogum, energija, odpornost; prožnost, elastičnost; pluriel sredstva in pota; pristojnost, instanca; sodni okraj; področje, območje; vieilli priziv na višjo instanco; pluriel, technique gonilne, pogonske naprave

à ressort(s) na vzmet, z vzmetmi
de notre ressort v naši pristojnosti
en dernier ressort v zadnji instanci, brez priziva, (do)končno
ce n'est pas de mon ressort za to nisem pristojen, kompetenten
fusil masculin à ressort puška na vzmet (igrača)
fustice féminin de ressort pristojno sodišče
ressort à spirale, élastique spiralna, elastična vzmet
ressort de montre, de sommier vzmet pri uri, pri žimnici
avoir du ressort imeti (moralno) moč, sposobnost za odpor ali reagiranje
être sans ressort biti brez (moralne) moči, brez odpornosti
faire ressort delovati kot vzmet
une branche pliée fait ressort upognjena veja deluje kot vzmet
faire fouer tous les ressorts uporabiti vsa sredstva
tendre, détendre un ressort napeti, sprožiti vzmet

rod|en [ó] (-na, -no) agronomija in vrtnarstvo im Ertrag stehend, fruchttragend, fruchtbringend, tragfähig, leistungsfähig, ertragfähig, Trag- (veja der Tragast); (rodoviten) ertragreich; medicina gebärfähig

rodi|ti (-m)

1. otroka: (ein Kind) gebären, pogovorno: ein Kind kriegen/bekommen/zur Welt bringen; (von einem Kind) entbunden werden, (mit einem Kind) niederkommen, (einem Kind) das Leben schenken

2. agronomija in vrtnarstvo tragen (dobro/bogato reich tragen), Früchte tragen
ki zgodaj rodi frühtragend
veja, ki je že rodila ein abgetragener Ast

rogovíliti faire du tapage (ali du chahut) , vociférer

rogoviliti se (veja) bifurquer

rogovíliti alborotar; vociferar

rogoviliti se (veja) bifurcarse

rokodélski artisanal, d'artisan, de l'artisanat, des métiers

rokodelski mojster (pomočnik) maître moški spol (compagnon moški spol) artisan
rokodelsko orodje outils moški spol množine, outillage moški spol
rokodelski register registre moški spol des métiers
rokodelska veja branche artisanale (ali de l'artisanat)

senātus -ūs, m (senex)

1. rimsko starešinstvo, rimski državni svet, rimski senat. V času kraljev je imel senat le posvetovalno oblast, v času republike pa je bil najvišja veja oblasti, duša in središče celotne države, čeprav je bila maiestas v rokah ljudstva. V času cesarjev, ki so vso državno oblast združili v svojih rokah, je senat izgubil samostojnost in pomen. Senatu, ki se je shajal v kuriji (curia) ali kakem svetišču, so predsedovali sprva kralji, pozneje konzuli, pretorji, včasih tudi ljudski tribuni: senatum rei publicae custodem, praesidem, propugnatorem collocaverunt CI., cum potestas in populo, auctoritas in senatu sit CI., nisi essent in senibus (sc. consilium, ratio), non summum consilium maiores nostri appellassent senatum CI., nec nisi post annos patuit tunc curia seros: nomen et a senibus mite senatus erat O. Posebne zveze: senatus populusque Romanus (okrajšano SPQR) CI. idr. ali samo senatus populusque L. (redko obratno, gl. populus) (rimski) senat in (rimsko) ljudstvo = posvetovalna in zakonodajna oblast, posvetovalna in zakonodajna veja rimske oblasti; senātūscōnsultum -ī, n (ixpt.), tudi senātūs cōnsultum in okrajšano SC, senatski sklep, sklep senata, z vsemi pravicami, ki jih ima senat (torej z zakonito močjo in zakonskimi pooblastili): CI. idr.; toda senātūs auctoritas CI. idr. senatsko (senatovo) mnenje, mnenje senata (brez zakonite moči in zakonskih pooblastil), prīnceps senātūs L. prvak senata (prvi senator iz senatorskega imenika, ki ga je prebral cenzor; gl. pod prīn-ceps), senatum vocare, convocare CI. senat sklicati (sklicevati), senatum legere L. ali recitare CI., L. (o cenzorju) brati, prebrati (prebirati) senatorski imenik, in senatum legere aliquem CI., L. (iz)voliti, spreje(ma)ti koga v senat, narediti koga za senatorja, in senatum venire CI. priti v senat, biti sprejet v senat, postati senator (prim. spodaj 2. a)), aliquem senatu movere S. idr. ali de senatu movere CI. ali senatu removere L. ali ex senatu eicere CI. izključiti koga iz senata (če je cenzor pri branju seznama (imenika) senatorjev izpustil ime katerega med njimi, je bil ta izključen iz senata).

2. meton.
a) senatska skupščina, senatsko zborovanje, zasedanje senata, senatno zasedanje, senatska seja: senatus est ali senatur habetur CI. senat zboruje, senat je zbran, senat zaseda, senat ima sejo, in senatum venire CI. priti (iti, prihajati) k senatni seji, senatum alicui dare CI. EP., L., S. dovoliti komu dostop k senatni seji, dovoliti komu zaslišanje na senatni seji, pustiti (puščati) koga pred senat, senatum mittere, dimittere CI., senatus frequens CI. zelo (številno) obiskana senatna seja (tako da je bil zbor sklepčen).
b) senatorski (častni) sedeži v gledališču: in senatu sedere SUET.

3. metaf.
a) starešinstvo, svet, senat nerimskih narodov: senatus ac populus Carthaginiensis L., senatus Remorum C., Aeduos omnem senatum amisisse C., senatus Lacedaemoniorum (= gr. γερουσία) N.
b) sploh skupščina, svèt: cum tamquam senatum philosophorum recitares CI., de senatu doctorum excludere HIER., senatus deûm M.
c) šalj. = visoki svet: senatum congerronum convocare PL., de re argentaria senatum convocare in corde consiliarium PL., sibi senatum consili in cor convocare PL., redeo in senatum rusum PL., frequens senatus poterit nunc haberier PL.

Opomba: Star. gen. sg. senātuis: FANNIUS AP. CHAR., SIS. AP. NON., VARR. AP. GELL., NIGIDIUS AP. GELL. ali senātī: PL., SIS. AP. NON., CI., CI. EP., CAELIUS AP. CI. EP., S., Q., AUS.; dat. sg. nav. senātuī, tudi senātū: T.

Siculī -ōrum, m (izpos. Σικελοί) Síkul(c)i, veja Sikanov (gl. Sicānī): VARR., COL., PLIN.; potem sploh Sicíl(ij)ci, Sicilijánci: CI., COL., LUCR. (z gen. Siculûm); sg. Siculus -ī, m Síkul, Sicíl(ij)ec, Sicilijánec: PL., VARR., CI. Od tod adj. Siculus 3, adv. -ē, sicíl(ij)ski, sicilijánski: VARR. idr., fretum L., PLIN., T., FRONT., mare H., MEL., PLIN., unda H., V., tellus (= Sicilia) V., montes V., vertex (= Aetna) SEN. TR., oratores CI., pastor V. ali senex STAT. = Theocritus, tyrannus (= Phalaris) O., aula (sc. Phalaridis) IUV., iuvencus (sc. Phalaridis) PERS., CL., Proserpina SEN. TR. = Sicula coniux IUV., virgo (= Sīrēn) STAT., cantus (sc. Sirenum) IUV., fratres (= Amphinomus et Anapus) MART., pirata (= Pompeius) LUCAN., fuga (sc. Sexti Pompei) PR., nullum Siculum (= stultum) acceperis PL. nobene nespametne besede, Sicule loqui P. F. po sicilsko, v sicilskem narečju.

slivov pridevnik
1. (v kulinariki) ▸ szilva-, szilvás
2. (o drevesu) ▸ szilva-
3. (o plodu) ▸ szilva-
4. (o barvi) ▸ szilva-Kombinacija srebrne in nekakšne slivove barve za moj okus ni ravno najboljša, je pa znosna. ▸ Az ezüst és a szilvaszín kombinációja nem felel meg a legjobban az ízlésemnek, de elviselhető.

smrekov [é] (-a, -o) Tannen-, Fichten- (gozd der Tannenwald, Fichtenwald, storž der Fichtenzapfen, der Fichtenapfel, veja der Tannenast, Tannenzweig, Fichtenzweig, smola das Fichtenharz)
smrekovo olje das Fichtennadelöl

socialna medicina stalna zveza
(veja medicine) ▸ népegészségügyi orvostan, társadalom-orvostan, szociális medicina

sociolingvistika samostalnik
(veja jezikoslovja) ▸ szociolingvisztika

spear² [spíə]

1. samostalnik
sulica, (metalno) kopje; konica sulice ali kopja; osti, harpuna, (ribiški) trizob, železne vile
poetično suličar, kopjanik

a relation of the spear side sorodnik po očetovi strani
the spear side of the family moška veja družine

2. prehodni glagol
nabosti na sulico (na kopje), prebosti ali raniti s sulico (s kopjem)
neprehodni glagol
prodreti skozi (kot sulica)

spina f

1. trn

2. bodica

3.
spine pl. bodičje, bodičevje; trnata veja

4. pren. trn, muka:
ho una spina nel cuore v srcu mi tiči trn
essere, stare sulle spine pren. biti na trnih

5. pog. zbodljaj

6. zool. bodica; želo; (ribja) koščica:
a spina di pesce agr., obl., obrt ribja kost (oblikovanost, vzorec, vbod)

7.
spina bifida med. nezarasla hrbtenica
spina dorsale anat. hrbtenica
spina ventosa med. tuberkuloza prsnice

8. elektr. vtikač

9. metal. mašilni drog

10. nastavna odprtina; pipa (na sodu):
birra alla spina točeno pivo

11. gradb.
muro di spina glavni nosilni zid

12. navt. palubni obroč
PREGOVORI: non c'è rosa senza spina preg. ni rože brez trna