Franja

Zadetki iskanja

  • upravičeváti (-újem) | upravíčiti (-im) imperf., perf. autorizzare; legittimare; giustificare, fondare:
    upravičiti svojo zahtevo fondare, legittimare la propria richiesta
    to vas ne upravičuje do maščevanja ciò non la autorizza alla vendetta, a cercare vendetta
  • uslúga service; favour; kindness; good turn

    biti komu na uslúgo to be at someone's service
    na uslúgo sem vam I am at your service
    popolnoma sem vam na uslúgo I am wholly at your service
    vas smem prositi za (neko) uslúgo? may I ask a favour of you?
    imam prošnjo za posebno uslúgo I have a special favour to ask
    izkazati, napraviti, storiti uslúgo to do (ali to render, to bestow) a favour (ali a service)
    mi hočete napraviti uslúgo? will you do me a service?
    napraviti dobro (slabo) uslúgo komu to do someone a good (a bad) turn
    ponuditi svojo uslúgo to offer (ali to tender) one's services
    povrniti uslúgo to repay (ali to pay back) a good turn, to return a favour
    koristiti uslúge to utilize services
    uslúga za uslúgo one good turn deserves another
    veseli me, da sem vam lahkó na uslúgo (ob tej priliki) I am glad to be of service to you (on this occasion)
  • uslúga favor m ; servicio m

    medvedja (slaba) usluga un flaco servicio
    na uslugo sem Vam estoy a su servicio
    prosim Vas za (neko) uslogo le pido a usted un favor
    izkazati, narediti uslugo komu hacer un favor a alg, prestar (ali rendir) un servicio a alg
    ponuditi svoje usluge ofrecer sus servicios
    prijateljska usluga servicio m de amigo
    vrniti uslugo corresponder a un favor
    napraviti slabo usluga komu hacer un flaco servicio a alg
  • v prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje usmerjenosti navznoter) in, a:
    priti v hišo entrare in casa
    iti v mesto andare in città
    zaviti v desno svoltare a destra
    vzeti v roko prendere in mano

    2. (za izražanje usmerjenosti) in:
    udarec v obraz pugno in faccia

    3. (za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti) in:
    rdeč v obraz rosso in viso

    4. (za izražanje določenega časa) ○; fino a:
    prireditev bo v soboto lo spettacolo si terrà domenica
    delati pozno v noč lavorare fino a notte tarda

    5. (za izražanje načina) in:
    v gosjem redu in fila indiana
    igrati v troje suonare in tre

    6. (za izražanje namena) in:
    dati a najem dare in affitto
    večerja v čast gosta cena in onore dell'ospite

    7. (za izražanje sredstva) in:
    zavit v odejo avvolto nella coperta

    8. (za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno dejanje) in, di:
    verovati v koga credere in qcn.
    zaupati v koga fidarsi di qcn.
    biti zaljubljen v sošolko essere innamorato della compagna di classe

    9. (za izražanje predmeta prehajanja) in:
    pomlad prehaja v poletje la primavera trapassa in estate
    preračunati tolarje v evre calcolare il cambio di talleri in euro
    razdeliti v dva dela dividere in due parti

    10. (za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje) in:
    lesti v dolgove impantanarsi nei debiti, indebitarsi
    spraviti v red mettere in ordine

    11. (za izražanje zveze s celoto) in, a:
    to spada v redno delo ciò rientra nel lavoro ordinario
    stopiti v stranko aderire a un partito

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje mesta znotraj česa) in, a:
    ostati v hiši restare a casa, in casa
    živeti v mestu vivere in città
    bivati v Trstu abitare a Trieste

    2. (za izražanje mesta kakega dejanja) in:
    zlomiti se v sredini spaccarsi nel mezzo

    3. (za izražanje mesta pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj) in:
    biti v vladi essere nel governo
    živeti v skupnosti narodov vivere nella comunità delle nazioni

    4. (za izražanje področja delovanja) in:
    delati v administraciji lavorare nell'amministrazione

    5. (za izražanje določenega časa) in, durante; entro:
    v času kuge durante la peste
    vrniti se v treh mesecih tornare in tre mesi, entro tre mesi
    končati v roku finire in tempo

    6. (za izražanje okoliščin dejanja) in, con:
    iti ven v dežju uscire con la pioggia
    reči v jezi dire in un attacco di rabbia

    7. (za izražanje načina) in, a, con:
    plesati v parih ballare in coppie
    ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
    posneti v barvah ritrarre a colori

    8. (za izražanje sredstva) in, con:
    pomoč v denarju aiuti in denaro

    9. (za izražanje količine) in:
    vsega imeti v izobilju avere di tutto in abbondanza

    10. (za izražanje stanja) in:
    biti v formi essere in forma
    čokolada v prahu cioccolato in polvere

    11. (za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno) in;
    zmagati v teku vincere nella corsa
    v vsakem pogledu in ogni caso

    12. (za izražanje istovetnosti) in:
    v vseh ljudeh vidi sovražnike in tutti vede nemici
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    smehljati se v brado ridere dentro di sé
    pog. poštevanka mu ne gre v glavo l'abbaco non gli va in testa, non riesce a impararlo
    pren. kovati koga v zvezde innalzare qcn. al cielo
    pog. v nič devati disprezzare, sottovalutare
    pren. v obraz lagati mentire spudoratamente
    pog. smejati se komu v pest ridere sotto i baffi di qcn.
    pren. v petek in svetek tutti i santi giorni
    pren. iti v vas h komu andare a trovare qcn., andare dalla ragazza
    pren. iti vase rientrare in sé
    evf. biti v letih essere in età avanzata
    v resnici in effetti
  • vasíca (-e) f dem. od vas paesino, paesello, paesetto
  • vèč plus, davantage; plusieurs

    več in več, vedno več de plus en plus
    več kot eno leto plus d'un an
    več kot je potrebno plus qu'il ne faut, tant et plus
    več ali manj plus ou moins
    nič več plus rien
    vas je več kot nas vous êtes plus nombreux que nous
    ne dežuje več il ne pleut plus
    niti besede več o tem plus un mot à ce sujet (ali là-dessus)
    čim več kdo ima, tem več hoče imeti plus on a, plus on veut avoir
  • véčnost éternité ženski spol

    trajati, vleči se celo večnost durer une éternité, s'éterniser, se perpétuer
    že celo večnost vas nisem videl il y a une éternité (ali un siècle) que je ne vous ai vu
  • veljáti (stati, stanem) to cost, to be worth; (biti veljaven) to be valid, to be in force; to hold good, to hold true, to be true

    koliko velja ta knjiga? how much does this book cost?
    to zemljišče velja 2.000 funtov m2 this land is worth 2,000 pounds a square metre
    naj velja, kar hoče! cost what it may!
    veljáti za poštenjaka to pass for an honest man
    isto velja za vas the same holds good for you
    hoteti veljáti za... to set oneself up as...
    ne maram veljáti za moralista (purista) I don't set myself up as a moralist (a purist)
    velja (za) dva meseca valid for two months
    veljá! agreed!, it's a deal!
    ta vstopnica velja za večerno predstavo this ticket admits (you) to the evening performance
  • vesél merry, cheerful, gay; glad; joyful, joyous; pleased

    veséla družba cheerful company, happy band
    vesél božič! (a) merry Christmas!
    zelo vesél (židane volje) as merry as the day is long, as pleased as Punch
    vesél smeh merry laugh
    vesél sem, da vas spet vidim I am glad to see you again
    biti vesél česa to be glad about something
    veséla novica je prišla k nam včeraj the glad news reached us yesterday
  • veselíti to give pleasure (ali joy), to afford joy (ali pleasure), to gladden

    to me veseli I am glad of that
    veseli me, da te vidim I am glad to see you
    glasba me ne veseli I get no joy from music
    veselilo me bo, če mi boš kaj pisal I shall be glad to receive your letters
    veselíti se česa to delight in something
    ne veseli se prezgodaj! don't count your chickens before they are hatched!
    veselíti se to be glad of, to be happy (to), to take pleasure (from), to rejoice (at); to be pleased with
    (vnaprej) se veselíti to anticipate a pleasure, to look forward to
    veselim se že, da te bom zopet videl I am looking forward to seeing you again
    zelo me veseli, da vas spoznam (se seznanim z vami) I am very glad to meet you
  • vést1 (novica, sporočilo) piece of news; news pl (s konstr. v sg); arhaično tidings pl; (piece of) information; report, account; advice; (važna) intelligence

    najnovejše vésti the latest news, red-hot news
    imam sijajno vést za vas I have a splendid piece of news for you
    pričakujem od njih nadaljnjih vésti I am awaiting their further news
    prišla je vést, da je sklenjen mir news arrived that peace had been concluded
    lažna vést false (ali fabricated) report, canard
    to je dobra vést this is good news
    domače vésti home news, local news
    kratke vésti news items
    raznašalec vésti (klepetulja) gossip, newsmonger
    povedati mu morate to slabo vést you must break this bad news to him
    slabe vésti se kaj hitro izvejo bad news travels fast
    že dolgo nimam vésti od njega I've had no news from him for a long time
    o njem ni nobenih vésti nothing has been heard of him
    zadnje vésti latest (ali last-minute) news, (v časopisu) stop-press
    če ni vésti, je vse v redu no news is good news
  • vézati to bind; to fasten; to tie; (z vrvjo) to cord, to rope; (z verigo) to chain; (z okovi, sponami) to handcuff, to fetter; (na paši konja na daljši konopec) to tether

    vézati se to bind oneself
    vézati knjige to bind books
    vézati snope to bind sheaves
    vézati otrobe (figurativno) to talk nonsense
    službena dolžnost me veže I am bound by my office
    vežemo vas z Zagrebom! telefonija we are connecting you with (ali putting you through to) Zagreb!
  • vi you

    vsi vi, vi vsi all of you
    vi vsi, kolikor vas je the whole lot of you
    vi trije you three
    ko bi jaz bil vi if I were you
    vi otroci se teh stvari ne zavedate you children have no idea about these things
  • (vé vé) pron.

    1. voi:
    vsi delamo, vi pa spite noi tutti lavoriamo, mentre voi (voialtri) dormite
    blagor vam! beati voi!
    gorje vam! poveri voi!

    2. (izraža osebo, ki jo govoreči vika) lei; knjiž. ella:
    ogovarjati koga z vi dare del lei a qcn.

    3. (v dajalniku izraža svojino, osebno prizadetost)
    kako vam je ime? (lei) come si chiama?
    to so vam bili lepi časi quelli sì erano bei tempi!

    4. (izraža človeka nasploh)
    hudo je, če vas tako zaničujejo è grave se ti disprezzano così, se si è disprezzati così
  • vídeti to see; to get sight of; to notice; (opaziti) to become aware, to perceive

    dobro (slabo) vídeti to have good (bad) sight, to have good (bad) eyes
    bežno vídeti to get a fleeting glimpse of
    nič ni vídeti there is nothing to be seen
    na prvi pogled, mižé vídeti (žargon) to see with half an eye
    vídeti je zdrav he looks well
    vídeti je, da... it seems that...
    vídeti v prihodnost to see into the future
    vídeti vse zvezde (figurativno, od udarca) to see stars
    če prav vidim if my eyes do not deceive me
    iz tega se vidi hence it appears
    jasno se vidi it is clear
    na prvi pogled se vidi you can see at a glance, it is self-evident
    vreden, da se vidi worth seeing
    sam lahko vidiš you can see it for yourself
    malo se vidiva we see little of each other
    sam sem to videl I saw it myself
    nič ga ni vídeti he is nowhere to be seen
    konca vojne še ni vídeti the end of the war is not yet in sight
    videl sem smrt od blizu I looked death in the face
    mesto se vidi od daleč the town can be seen from far away
    videl je že lepše čase he has seen better times
    si že kdaj videl kaj takega? did you ever see the like of it?; pogovorno can you beat it?
    naj vidim, da vidim! (naj pomislim) let me see!
    naj te več ne vidim! don't let me see you again!
    rajši vidim, da ne prideš you had better not come
    ne vidiš péd pred nosom! you can see no further than the end of your nose
    vaš prijatelj je, kot je vídeti (kot vidim) starejši od vas your friend, I find, is older than you
    videl sem, kako je padel I saw him fall
    bomo videli! we shall see!, wait and see!
    bomo že videli we'll see, time will tell
    to bomo še (šele) videli that remains to be seen
    rad bi to videl! I'd like to see that!
    videl bo, kdor bo živel live and learn
  • vléči (vléčem)

    A) imperf. ➞ vlačiti

    1. tirare:
    vleči vrv zvonca tirare il cordoncino del campanello
    vleči črto tirare una linea

    2. trascinare, strascicare:
    težje zavoje je vlekel i fagotti più pesanti li trascinava

    3. (spravljati kaj iz česa) prendere, estrarre:
    vleči stvari iz torbe prendere gli oggetti dalla borsa

    4. mettersi, vestirsi:
    vleči si kapuco na glavo mettersi il cappuccio in testa

    5. gastr. stendere (la pasta)

    6. pren. (s težavo nositi; nositi) trascinare, portarsi dietro:
    kaj vse vleče na počitnice! le cose che si porta dietro nelle vacanze!

    7. tirare, fumare:
    vleči cigareto, pipo fumare la sigaretta, la pipa
    vleči sapo vase inspirare l'aria

    8. (sesati, piti) succhiare, bere:
    vleči dudo succhiare il ciucciotto

    9. (pihati) soffiare:
    hladno vleče soffia un vento freddo

    10. (odvajati dim) tirare:
    dimnik dobro vleče il camino tira bene

    11. pren. dilungare:
    vleči s poročilom dilungare la relazione

    12. attirare, attrarre:
    morje ga je od nekdaj vleklo fin da giovanissimo si sentiva attratto dal mare

    13. (varati) ingannare; pog. fregare:
    zdaj me boš še ti vlekel adesso mi freghi pure tu

    14. pog. (dobivati, prejemati) prendere:
    za to delo vleče dobro plačo per questo lavoro prende una buona paga

    15. vleči na tendere a:
    vleči na sivo tendere al grigio

    16. (težko živeti) tirare la carretta, campare

    17. metal. trafilare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. z njegovim prihodom je začel vleči drug veter col suo arrivo cominciò a tirare un altro vento
    pren. vleči iz koga vsako besedo tirare ogni parola dalla bocca di qcn.
    pren. spet vleči na dan stare štorije rispolverare vecchi scandali
    pren. dreto vleči russare, ronfare
    pren. vleči harmoniko suonare la fisarmonica
    pren. vleči koga po zobeh sparlare di qcn., malignare sul conto di qcn.
    pren. vleči koga za nos ingannare qcn., fregare qcn.
    pog. učenci vlečejo listke z vprašanji gli scolari tirano a sorte i foglietti con le domande
    komaj vleči noge za seboj camminare, arrancare a fatica
    vleči usta skupaj allappare la bocca (di frutto non maturo)
    pren. vleči vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    pren. vleči na uho origliare
    pren. eni vlečejo za tri, drugi postopajo gli uni tirano la carretta, gli altri battono la fiacca
    vleči po tržaško parlare triestino
    žarg. motor vleče il motore tira
    obrt. šiv vleče la cucitura increspa il tessuto
    tukaj vleče qui c'è giro d'aria
    PREGOVORI:
    besede mičejo, zgledi vlečejo le parole muovono, gli esempi trascinano

    B) vléči se (vléčem se) imperf. refl.

    1. strascicare:
    obleka se vleče po tleh il vestito strascica per terra

    2. (s težavo hoditi) trascinarsi, arrancare:
    konj se je klecaje vlekel navkreber il cavallo arrancava vacillante per la salita

    3. prolungarsi, trascinarsi:
    spor se vleče že lep čas la controversia si trascina da tempo

    4. stendersi:
    vas se vleče ob vznožju gore il villaggio si stende ai piedi della montagna

    5. impegnarsi, battersi per:
    vleči se za denar, kot da gre za življenje battersi per i soldi, come ne andasse la vita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ta misel se kot rdeča nit vleče skozi vso pripoved il pensiero attraversa come filo rosso tutto il racconto
  • vljúden poli, courtois, obligeant, complaisant

    vljudno vas prosimo, da … nous vous prions poliment de …
  • vŕsten (-tna -o) adj.

    1. della fila, in fila; della specie; tipico:
    vrstna hiša casa a schiera
    vrstno ime rastline nome della specie della pianta

    2.
    vrstni red ordine di successione
    vrstna vas villaggio che si estende in lunghezza
    strojn. vrstni motor motore eccitato in serie
    lingv. vrstni jezik sottocodice, linguaggio settoriale
    vrstno ime nome comune
  • vrstn|i2 (-a, -o) Reihen- (grob das Reihengrab, motor tehnika der Reihenmotor, gradnja gradbeništvo, arhitektura der Reihenbau, sponka elektrika die Reihenklemme, vas geografija das Reihendorf)
  • vsák (-a -o)

    A) adj. ogni; ciascuno; qualunque, qualsiasi; tutto:
    napeljati elektriko v vsako vas portare l'elettricità in ogni villaggio
    v vsakem primeru in ogni caso
    vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
    lahko opravlja vsako delo è capace di sbrigare qualsiasi lavoro
    na razpolago sem vam v vsakem trenutku sono a sua disposizione in qualsiasi momento
    v vsakem pogledu sotto tutti gli aspetti
    v vsakem primeru in tutti i casi
    na vsak način in tutti i modi
    vsak čas bodo prišli vengono a momenti
    to je izven vsakega dvoma è indubbio, è fuori dubbio
    ugotavljati na vsakem koraku constatare a ogni passo
    gledati na vsak tolar essere parsimonioso, spilorcio; lesinare
    na vsak način certamente, ad ogni costo
    o čem govoriti na vsakem oglu parlarne dappertutto, essere sulla bocca di tutti
    biti v vsakem pogledu, primeru upravičeno essere affatto giustificato
    pren. imeti na vsak prst pet ženinov avere a scelta un esercito di pretendenti
    stvar ni za vsak žep non è a portata di tutte le tasche
    loviti se za vsako bilko attaccarsi all'ultimo filo di speranza
    obogateti za vsako ceno arricchire a qualunque costo, costi quel che costi
    vsaka koščica me boli mi dolgono tutte le ossa
    pisati komu vsake kvatre enkrat scrive a qcn. ogni morte di papa
    kaj hočemo, ljudi so vsake sorte che ci si può fare, di gente ce n'è di tutte le specie
    PREGOVORI:
    vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza
    vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
    vsako tele ima svoje veselje non tutti i gusti sono alla menta
    ni vsak dan nedelja non tutte le ciambelle vengono col buco
    vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie
    Bog ne plačuje vsako soboto Dio non paga sempre il sabato
    vsak je svoje sreče kovač ciascuno è artefice della propria fortuna; fabbro a se stesso è di beata sorte (Tasso)

    B) vsák (-a -o) pron. ciascuno (-a), ognuno (-a), chiunque:
    to se lahko primeri vsakemu ciò può capitare a chiunque
    razbežali so se vsak na svojo stran si dispersero ognuno dalla sua parte