Franja

Zadetki iskanja

  • miellé, e [mjɛle] adjectif medén

    couleur féminin miellée, odeur féminin miellée medena barva, meden vonj
  • mil1 (-a, -o)

    1. (ljub) lieb

    2. (ljubek) obraz ipd.: anmutig, hold
    mil obraz das Engelsgesicht, Madonnengesicht
    (prikupen) süß (tudi vonj)

    3. (prikupljiv, nežen) anschmiegend, anschmiegsam

    4. (blag) značaj: sanft, sanftmütig; sodba: mild

    5. (usmiljen) gnädig

    6. (blag) zrak: lind, podnebje: mild
    mila klima mildes Klima, medicina das Schonklima

    7. (blag) pralno sredstvo, čistilo: schonend, nicht scharf

    8.
    figurativno milo rečeno gelinde gesagt, mild gesagt
    sreča (mu/ji) je mila das Glück lacht (ihm/ihr)
    milo za drago die Retourkutsche
    vrniti milo za drago heimzahlen, mit gleicher Münze heimzahlen, Gleiches mit Gleichem vergelten, den Spieß umkehren
  • močàn fuerte, robusto, vigoroso

    močan duh (vonj) olor m fuerte
    močan glas voz f potente
    močan jedec gran comedor m
    močna kava café m cargado
    močan motor motor m potente
    močno povpraševanje (ekon) gran demanda f
    močan prehlad fuerte resfriado m
    močan promet tráfico m intenso
    močni spol sexo m fuerte
    močan tobak tabaco m fuerte
    močan veter viento m fuerte (ali recio)
    močno zdravilo remedio m enérgico
    močni živci (fig) nervios m pl de acero
    močan kot lev fuerte como un león
    biti močan v estar fuerte en
    ta je pa močna! ¡eso es un poco fuerte!
  • môčen | močán (-na -o) adj.

    1. forte; robusto; potente; forzuto; gagliardo:
    močan kot bik forte come un toro
    močan avto automobile potente
    močan značaj carattere forte

    2. (ki ima tako zgradbo, da lahko dobro opravlja svojo funkcijo) forte:
    močni zobje denti forti
    močne korenine radici forti
    močna industrija industria sviluppata
    močno turistično središče importante centro turistico

    3. (zelo odporen proti zunanjim silam) forte, resistente:
    močna tkanina tessuto resistente

    4. (ki ima tako značilnost, da more uveljavljati svojo voljo, svoj vpliv) forte

    5. pren. (ki po splošni razvitosti presega navadno stopnjo) forte:
    ima močne boke ha fianchi forti, è forte di fianchi
    ženska močnih prsi donna dal seno prepotente
    evf. zelo močna ženska donna molto grassa

    6. (v katerem osnovna sestavina nastopa v veliki meri) forte; potente:
    močen strup veleno potente
    močne cigarete sigarette forti
    močna kava caffè forte
    močno vino vino forte

    7. (zelo hranljiv, kaloričen) sostanzioso:
    pripraviti močan zajtrk preparare una colazione sostanziosa

    8. (ki presega navadno stopnjo glede na posledice, količino oziroma obseg, čutno zaznavnost, intenzivnost) forte; violento:
    pihal je močan veter soffiava un vento forte
    naredil je močan požirek fece una sorsata abbondante
    močan vonj odore forte
    močan glas voce forte
    močan vpliv, vtis influsso, impressione forte
    močne barve colori violenti

    9. (ki presega običajno stopnjo) grande; grosso:
    močan talent grande talento
    močne besede parole grosse
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šalj. predstavniki močnega spola i rappresentanti del sesso forte
    imeti močne živce avere i nervi saldi
    imeti močne karte avere buone carte
    v hiši manjka močnih rok in casa manca un padrone capace
    politika močne roke la politica della mano pesante
    močno krmilo foraggio condensato
    močna kislina acido concentrato
    meteor. močen jugozahodnik libecciata
    močen vzhodni veter levantara
    močen poteg stratta, strattona
    močen stisk strizzone
    močen sunek trabalzone
    močen udarec sculaccione, pestone; pog. svirgola
    šport. močen strel stangata, stoccata, bolide
    močen val frangente
    PREGOVORI:
    prazen sod ima močen glas le teste di legno fan sempre del chiasso
  • moisi [mwazi] masculin plesen, plesnivost

    goût masculin, odeur féminin de moisi okus, vonj po plesnobi
    sentir le moisi dišati po plesnobi, po zatohlem
  • moškáten (-tna -o) adj. redko di muschio:
    moškatni vonj profumo di muschio
    zool. moškatna hobotnica eledone, moscardino (Eledone moschata)
    moškatni bik bue muschiato (Ovibus moschatus)
  • muškáten

    muškatni cvet (botanika) fleur ženski spol de muscadier, macis moški spol
    muškatni orešček (noix ženski spol) muscade ženski spol
    muškatno grozdje raisin moški spol muscat
    muškatni vonj odeur ženski spol musquée
  • myrapia -ōrum, n (gr. μυράπια iz μύρον rastlinski vonj in ἄπιον hruška) bot. hruške vonjavke, vrsta vonjavih hrušk: Plin., Col., Cels.
  • myrte [mirt] masculin, botanique mirta

    senteur féminin des myrtes vonj mirt
  • nabosti glagol
    1. (natakniti; napičiti) ▸ felnyársal, felszúr
    nabosti na nabodalo ▸ nyársra felhúz
    nabosti na palčko ▸ pálcikára felszúr
    nabosti na vilice ▸ villára felszúr
    nabosti na kol ▸ karóba húz
    nabosti na roge ▸ felnyársalja a szarvával
    nabosti se na kaj ▸ felnyársalja valami
    Slanino zložite in jo izmenično z mesom in zelenjavo nabodite na nabodala.kontrastivno zanimivo A szalonnát a hússal és a zöldségekkel váltakozva tűzdelje fel a nyársra!
    Na lesene palčke nabodite meso, gobe, mlado čebulo, ananas in papriko. ▸ A fapálcikára szúrja fel a hús, gombát, újhagymát, ananászt és paprikát!
    45-letnik je padel in preden se je uspel pobrati, ga je bik že nabodel na roge. ▸ A 45 éves férfi elesett, és mielőtt sikerült volna feltápászkodnia, a bika már felnyársalta a szarvával.
    Mož je padel v luknjo v zemlji in se nabodel na kole.kontrastivno zanimivo A férfi a földben lévő lyukba zuhant, és felnyársalták a karókba.

    2. (narediti več vbodov) ▸ megszúrkál
    nabosti z vilicami ▸ villával megszurkál
    Testo nekajkrat nabodemo z vilicami ali zobotrebcem, da se med peko ne bo dvigovalo. ▸ A tésztát néhányszor villával vagy fogpiszkálóval megszúrkáljuk, hogy sütés közben ne emelkedjen meg.

    3. (zapičiti; vstaviti) ▸ megtűzdel, megspékel
    Za čudovit praznični vonj bodo poskrbele pomaranče, v katere bomo na gosto nabodli nageljnove žbice. ▸ A csodálatos ünnepi illatokról a szegfűszeggel sűrűn megtűzdelt narancsok gondoskodnak.
    Piščančje prsi nabodemo z narezanimi suhimi slivami in začinimo. ▸ A csirkemellet szárított szilvával tűzdeljük meg, és fűszerezzük.
  • naftalin samostalnik
    (snov) ▸ naftalin
    vonj po naftalinu ▸ naftalinszag
    Naftalin je strupen, če se absorbira skozi kožo ali če vdihavamo pare. ▸ A naftalin mérgező, ha bőrön keresztül felszívódik vagy a páráját belélegezzük.
  • natrix -icis, f (prim. lat. neō, nō, got. *nadrs = stvnem. nātara = nem. Natter gož, ang. adder gad; pomen „povodna kača“ najbrž izhaja iz ljudske etim., ki izpeljuje natrix iz natāre)

    I.

    1. „vodenica“ = vodna kača, belouška: tantam vim natricum viperarumque Ci., viperae et natrices Sen. ph.; kot masc.: natrix violator aquae Lucan.

    2. meton. iz trde belouškine kože narejen bič, korobač; metaf. = penis: si natibus natricem inpressit crassam et capitatam Luc. ap. Non.

    3. pren. (o nevarnem človeku) kača, gad: se natricem educāre Suet.

    II. bot. rumeni gladež, katerega korenika ima vonj po kozlu (Ononis natrix Linn.): Plin.
  • nikotin samostalnik
    1. (snov) ▸ nikotin
    nikotin v cigaretah ▸ nikotin a cigarettákban
    zasvojenost z nikotinom ▸ nikotinfüggőség
    zastrupitev z nikotinom ▸ nikotinmérgezés
    odvisnost od nikotina ▸ nikotinfüggőség
    odvajanje od nikotina ▸ nikotinról leszokás
    potreba po nikotinu ▸ nikotin utáni sóvárgás, nikotinéhség
    vsebnost nikotina ▸ nikotintartalom
    odmerek nikotina ▸ nikotinadag
    količina nikotina ▸ nikotinmennyiség
    koncentracija nikotina ▸ nikotinkoncentráció
    uživanje nikotina ▸ nikotinfogyasztás
    učinek nikotina ▸ nikotin hatása
    delovanje nikotina ▸ nikotin működése
    Tobak vsebuje nikotin, ki ima poživljajoč učinek in lahko kadilca zasvoji. ▸ A dohány nikotint tartalmaz, melynek élénkítő hatása van és függővé teheti a dohányzót.

    2. neformalno (cigarete) ▸ nikotin
    ljubitelji nikotina ▸ nikotin szerelmese
    vonj po nikotinu ▸ nikotinillat, nikotinszag
    želja po nikotinu ▸ nikotinéhség
    Vse več je takih, ki zahtevajo, da njihove sobe ne smrdijo po nikotinu. ▸ Egyre többen vannak, akik igénylik, hogy a szobák ne bűzölögjenek a nikotintól.
    Stanovanje, kjer je mnogo kadilcev, ima vonj po nikotinu. ▸ A lakásnak, ahol sok a dohányos, nikotinszaga van.
  • odbijajóč (zoprn) repulsive, repellent, forbidding, loathsome, repugnant

    odbijajóč vonj, duh offensive smell
    odbijajóč se rebounding (od from), resilient
  • oddájati émettre, diffuser, répandre; dégager; louer

    oddajati toploto, žarke émettre de la chaleur, des rayons
    oddajati na kratkih valovih émettre sur ondes courtes
    rože, ki oddajajo prijeten vonj des fleurs qui dégagent un parfum agréable
    oddajati sobe louer des chambres
  • odvráten dégoûtant, répugnant, immonde, rebutant, répulsif, repoussant; abominable, détestable, exécrable, horrible; écœurant, nauséabond, nauséeux ; (moralno) odieux, affreux, sordide

    odvratno dejanje action ženski spol répugnante
    odvraten obraz mine ženski spol rebutante (ali répulsive, repoussante)
    odvratna oseba personne ženski spol odieuse (ali affreuse)
    odvraten prizor spectacle moški spol écœurant (ali hideux)
    odvratna skopost avarice ženski spol sordide
    odvraten smrad, vonj odeur ženski spol nauséabonde (ali dégoûtante, écœurante, répugnante)
    odvratno vreme temps moški spol détestable (ali horrible)
    odvraten zločin crime moški spol (ali forfait moški spol) abominable (ali exécrable, horrible, sordide)
    odvratno zdravilo reméde moški spol nauséeux
    biti odvraten répugner, inspirer de la répugnance
    odvratno je c'est répugnant (ali dégofltant, repoussant)
    ta človek mi je odvraten cet homme me répugne (ali me dégoûte, m'inspire de la répugnance)
  • omámen enivrant, capiteux, grisant, stupéfiant

    oma pijač boisson ženski spol enivrante
    omamen uspeh succès moški spol grisant
    omamen vonj parfum moški spol enivrant (ali grisant, capiteux)
    omamno sredstvo stupéfiant moški spol, narcotique moški spol
  • opiti glagol
    1. (o vinjenem stanju) ▸ berúg, lerészegedik, elbódul
    opiti z alkoholom ▸ alkoholtól berúg
    Z vinom se ne moreš opiti tako močno. ▸ Borral nem tudod magadat annyira leinni.
    Cilj je jasen: tekmovalce opiti, prižgati kamero, nato pa samo čakati na dramo. ▸ A cél világos: leitatni a játékosokat, bekapcsolni a kamerát, utána pedig kivárni a drámát.
    A veš tisto, ko toliko časa ne piješ alkohola, da te opije deci vina ob kosilu? ▸ Tudod, milyen az, amikor annyi ideig nem iszol, hogy az ebédnél elfogyasztott egy deci bortól is lerészegedsz?
    Strupnina je seveda tudi alkohol, ki opije glavo. ▸ Az elbódító alkohol is méreganyag persze.

    2. (povzročiti ugodno mentalno stanje) ▸ megbódít, elmámorít
    Mi se bomo opili samo od zmage! ▸ Bennünket csak a győzelem mámorít el.
    Njen vonj mu je opil razum. ▸ Az illata megbódította.

    3. (o vsrkanju tekočine) ▸ teleiszik, beivódik
    Ko se dobro zmehča in razpusti, dodamo lovorova lista, ščep sladkorja, solimo, popramo in postopoma zalivamo z rdečim vinskim kisom, da se čebula dobro opije tekočine. ▸ Miután alaposan megpuhul és felenged, hozzáadjuk a babérleveleket, egy csipetnyi cukrot, megsózzuk, megborsozzuk, és fokozatosan vörösborecettel öntözzük, hogy a hagyma jól teleigya magát a lével.
    Tako majhne škampe bi žar ubil, sopara pa jih ni opila, čeprav je bila vinska. ▸ A grill tönkretette volna ezeket az apró garnélarákokat, de a gőz nem áztatta őket szét, még akkor sem, ha boros volt.
  • opójen enivrant, grisant, capiteux, spiritueux

    opojen duh vrtnic parfum enivrant des roses
    opojno vino vin capiteux
    opojen vonj odeur grisante, parfum grisant
    opojne pijače spiritueux moški spol množine, boissons ženski spol množine alcooliques
  • opójen (-jna -o) adj. inebriante:
    opojni vonj vrtnic l'inebriante profumo delle rose
    opojna pijača bevanda alcolica, alcolico; ekst. nepente; star. bevanda spiritosa
    bot. opojno trebelje cerfoglio (Chaerophyllum termulum)