Franja

parascēve f relig. Veliki petek

Passionswoche, die, veliki teden

Passion-Week [pǽšənwi:k] samostalnik
veliki teden

pelèčica ž bot. poletni veliki zvonček

period¹ [píəriəd] samostalnik
perioda, doba, obdobje, razdobje (v katerem se kaj redno ponavlja); rok, doba, čas
geologija geološka doba (glacial period ledena doba)
astronomija čas poti planeta (okoli sonca)
pedagoško šolska ura, ura predavanja
matematika ponavljajoča se skupina številk v decimalnem ulomku, interval
glasba osemtaktna perioda
množina, medicina čišča
slovnica pika, veliki stavek; konec
množina retoričen jezik

period of validity rok veljavnosti
pravno period of appeal prizivni rok
fotografija period of exposure čas osvetlitve
medicina period of incubation inkubacijska doba
period of office službena doba
for a period za nekaj časa
for a period of za dobo...
a girl of the period sodobno, moderno dekle
to put a period to postaviti piko na i, dokončati
the period epoha
a long period of time dolgo šasa

periodo m

1. razdobje; doba, obdobje; hist., geol. vek:
periodo di espansione economica razdobje gospodarske rasti
il periodo aureo della letteratura latina zlata doba latinske književnosti

2. fiz. astr. perioda, razdobje; periodični cikel:
periodo di rivoluzione, di rotazione revolucijski, rotacijski cikel

3. jezik perioda, veliki stavek

4. glasba perioda

periodus (perihodos: Fest. ) -ī, f (gr. περίοδος)

1. véliki stavek, vélika poved, perióda (= ambitus, circumitus, comprehensio, circumscriptio, continuatio, constructio, structura verborum ali orationis): Q., Plin. iun.; v gr.: comprensio et ambitus ille verborum, si sic περίοδον appellari placet Ci. (Brutus 162), in toto … circumitu illo orationis, quem Graeci περίοδον, nos tum ambitum, tum circumitum, tum comprehensionem aut continuationem aut circumscriptionem dicimus Ci. (Orator 204).

2. zaporedje štirih velikih grških iger (pítijske, ístmijske, nemêjske in olímpijske): perihodos dicitur et in carmine lyrico pars quaedam et in soluta oratione verbis circumscribta sententia; et in gymnicis certaminibus perihodon vicisse dicitur, qui Pythia, Isthmia, Nemea, Olympia vicit, a circumitu eorum spectaculorum Fest.

plaustra -ae, f ozvezdje Veliki voz (Veliki medved = plaustrum 2.): Parrhasis Sid. Veliki voz, Veliki medved.

plaustrilūcus 3 (plaustrum in lūcēre) svet(l)eč (se) kakor Veliki voz (Veliki medved): sub te plaustrilucis luminat ignibus anguis Parrhasias disiciens feras M.

plaustro m

1. knjižno voz

2. pesn. Veliki voz

plaustrum (vulg. plōstrum) -ī, n (sor. s plōxemum)

1. tovorni voz: Pl., Varr., V., Pr., Tib., O., Hyg., Vitr., Cu., Col., Sen. tr., Mel., Lucan., Val. Fl. idr., plostrum vetus Ca., plaustrum oneratum percellere Ca., petere, ut mane ad portam adesset, priusquam plaustrum ex oppido exiret Ci., omnia ex fanis, ex locis publicis plaustris evecta exportataque esse Ci., saucios suos iubet in plostris deligatos Hadrumetum deportari Auct. b. Afr., plaustri tecta Lucr., plaustro coniuges liberosque habere L., virgines sacraque in plaustrum imponere L., iugum plaustri Iust., in Iovis templum ire plaustro Iust., signa plaustris avecta Ci., plaustris vectares gementibus ornos V., plostra ducenta H., plostro aut aratro iuvencum consuescere Col., plaustrum sordidum Val. Max., plaustro vehi Val. Max., Iust., plaustro descendere Val. Max.; preg.: plaustrum perculi Pl.

2. metaf. (prim. gr. ἅμαξα) ozvezdje Veliki voz (Veliki medved; prim. plaustra): cur serus versare boves et plaustra Bootes Pr., flexerat plaustrum Bootes O., flexi iam plaustra Bootae Lucan., nam vel Hyperboreae plaustrum glaciale sub Ursae Lucan., lucida versat plaustra Bootes Sen. tr., sidus Arcadium geminumque plaustrum Sen. tr., quantus ab Arctois discriminat aethera plaustris Stat.

počvr̀kāš -áša m, počvrkàšica ž zool. veliki strnad

polijèlēj -éja m (gr. polyélaios) polijelej, veliki lestenec v pravosl. cerkvi

polyneuron -ī, n (gr. πολύνευρον) bot. veliki trpotec (čisto lat. Plantago maior): Ap. h.

ponti-fex -ficis, m (pōns in facere)

I. póntifeks, pontífik, višji svečenik, nadsvečenik. Rimljani so besedo izpeljevali iz pons in facere, pontifex torej = „postavljavec mostu“; ta domneva je tudi danes splošno sprejeta, čeprav so nekateri o njej dvomili. Ime so pontifiki dobili zato, ker so ponovno zgradili „Količasti most“ (Pons Sublicius), in sicer iz lesa. Količasti most, ki je bil najstarejši most v Rimu in je bil sprva grajen iz kamna, so Rimljani podrli, da so Rim obvarovali pred napadom Etruščanov; podiralce je branil Horacij Kokles. Pontifiki so ga ponovno zgradili, vendar iz lesa, da bi ga v primeru nuje zlahka ponovno podrli: collegium pontificum kolegij pontifikov, pontifiški zbor, je sprva štel 4, pozneje 8, naposled (v času Sule) 15 članov; njihova naloga je bil nadzor nad bogoslužjem in rimsko religijo nasploh: Varr., Ci., L., H., O. Vodja (načelnik, predsednik, prvomestnik) tega kolegija (zbora) je bil pontifex maximus najvišji póntifeks (pontífik), veliki svečenik: Ci., L., Plin. iun., Val. Max. idr.; pontifices minores so pomočniki ali pisarji (kolegija) pontifikov: Ci., L. pontifices seu minores seu maximi Lact. —

II.

1. (v krščanstvu) škof: Sid.

2. judovski veliki duhovnik: pontifex, id est sacerdos maximus Vulg., Caipham pontificem Vulg. — Od tod adj.

1. pontificālis -e pontífiški, pontífikov, pontifikálen, nadsvečeniški, nadsvečenikov, póntifeksa (pontífika, nadsvečenika, višjega svečenika; gen.): auctoritas Ci., insignia L., honos, sacrum O., ludi Suet. (igre, ki jih je priredil pontifex maximus ob nastopu svoje službe).

2. pontificius 3 = pontificālis: libri Ci., ius Ca. fr., Ci., L., Plin., Macr., P. F., carmen Sen. ph., negotium Gell. subst.
a) pontificium -iī, n α) škofovska (škofova) oblast: Cod. Th. β) metaf. svobodna oblast, svoboda, pravica storiti kaj: is, cuius negotium id pontificiumque esset Gell., Arn., Cod. Th., Symm.
b) pontificiī -iōrum, m (sc. libri) pontífiške (pontifikálne, nadsvečeniške) knjige: unde ut in ritualibus et pontificiis [...] obtemperatur, observantibus sacerdotiis caute Amm.

3. pontificātus -ūs, m pontifikát, pontifiško (pontifikálno, nadsvečeniško) dostojanstvo, pontifiška (pontifikálna, nadsvečeniška) služba, višje svečeništvo, nadsvečeništvo: Ci., T., Vell., Suet., p. maximus Suet. dostojanstvo velikega svečenika.

pontiff [pɔ́ntif] samostalnik
visok svečenik, škof, papež
zgodovina pontifeks, veliki svečenik v starem Rimu

PPP kratica filmprimissimo piano veliki plan

prelijèvalica ž (ijek.), prelívalica ž (ek.) zool. veliki spreminjevavček, Apatura iris

prōmus 3 (prōmere) „k izdajanju (in odpravljanju shranjenega) sodeč“, izdajen, shramben, shranjevalen, skladiščen: cella Tert. shramba za zalogo, spravišče, skladišče, zalóžnica, spravnica. Subst.

1. prōmus -ī, m „izdajatelj zalog(e)“, veliki shrambar (skladiščnik, spraviščnik), veliki hranar in kletar, kuharski mojster (ki hrani ter izdaja jestvine in pijače): Varr., Pl., Ci. fr. ap. Col., H., Col., Aus.; metaf. varuh, čuvaj, čuvar: librorum Ap., ego meo sum promus pectori Pl.

2. prōma -ae, f shramba za zalogo, spravišče, skladišče, zalóžnica, spravnica: Tert.

3. prōmum -ī, n = proma -ae, f: Tert.

propalazione f širjenje; raznašanje; obešanje na veliki zvon