Franja

urbanidad ženski spol vljudnost, olikanost, lepo vedenje

falta de urbanidad pomanjkanje vzgoje ali olike

urbānitās -ātis, f (urbānus)

1. mestno življenje, poseb. življenje v Rimu: desideria (desiderium) urbanitatis Ci. ep.

2. meton. mestno, tj. olikano vedenje (obnašanje), prefinjen način življenja, olika, olikanost, omika, omikanost: homo summā urbanitate Ci. ep., litterae (slovstveno znanje) et urbanitas Ci. ep., deponendae tibi sunt urbanitates; rusticus Romanus factus es Ci. ep., addo urbanitatem, quae est virtus Ci. ep.; occ.
a) olikanost, olika, uglajenost, prefinjenost, prefinjen okus, rafiniranost v govorjenju, bodisi v izgovarjanju bodisi v izražanju (naspr. rusticitas): Q., urbanitatis color Ci.
b) olikanost v dovtipu, v šali, olikan (prefinjen) dovtip, olikana (pretanjena) dovtipnost ali šala: Sen. ph. idr., contumelia, si petulantius iactatur, convicium, si facetim, urbanitas nominatur Ci., risus, si aptus est, urbanitatis nomen assequitur Q., urbanitas oratoria, in iocis Q.
c) v negativnem pomenu velikomestni dovtip(i), velemestna dovtipnost: vernaculā utebantur urbanitate T. zganjali so svoje rimske mestne dovtipe.

urbanity [ə:bǽniti] samostalnik
vljudnost, ljubeznivost, olikanost, uglajenost, lepo vedenje
zastarelo duhovit humor

Verbraucherverhalten, das, vedenje potrošnikov

virātus², abl.-ū, m (vir) moško (možato) vedenje, moška (možata) drža, možatost: bono viratu aemulis suis magis prodesse cupiens quam placere Sid.

vituperātiō -ōnis, f (vituperāre)

1. grajanje, graja, karanje, ukor (naspr. laudatio, laus); act.: ne illa quidem communi vituperatione reprehendo Ci., neglegentia vituperationum Ci., laudes et vituperationes Q., Aug.; pass.: in vituperationem venire (adduci, cadere) ali subire vituperationem Ci. biti grajan, biti deležen graje, vituperationi esse alicui Ci. biti komu v grajo, povzročiti (povzročati) komu grajo, vituperatione carere Suet.

2. meton. graje vredno vedenje: haec autem istius vituperatio … confirmabatur sermone eorum, qui … Ci.

амикошонство n predomače vedenje

бесчинство n nespodobnost, nerednosti, nespodobno vedenje

благонравие n (zast.) lepo vedenje, vljudnost, dostojnost

ломание n lomljenje; prisiljeno vedenje

такт m

1. takt;
сбиться с такта priti iz takta;
идти в т. iti v taktu;

2. lepo vedenje; delikatnost;
он себя держит с большим тактом vede se zelo taktno

abominevole agg. ostuden, gnusen, zoprn, mrzek:
contegno abominevole zoprno vedenje
l'abominevole uomo delle nevi pošastni snežni človek

ademán moški spol kretnja; zadržanje; videz; pantomima

en ademán de pripravljen, nameravajoč
ademánes pl vedenje, manire

adžàmījskī -ā -ō: -o vladanje vedenje mlade, neizkušene osebe

afectado izumetničen, nenaraven, prisiljen, afektiran; užaloščen

conducta afectada afektirano vedenje

affabile agg. vljuden, prijazen, ljubezniv, prikupen:
modi affabili prijazno vedenje, prikupne navade

affecter [afɛkte] verbe transitif

1. nameniti, dodeliti, določiti

2. prizadeti, ganiti, užalostiti; médecine napasti

3. hliniti, na zunaj kazati, delati se, kot da ..., afektirati se

s'affecter de quelque chose k srcu si kaj vzeti, žalostiti se, trpeti zaradi česa
affecter quelqu'un à un poste določiti koga na neko mesto
le budget a affecté ces crédits à ... proračun je namenil te kredite za ...
sa maladie m'a sérieusement affecté njegova bolezen me je zelo prizadela
affecter un sentiment, une conduite hliniti čustvo, vedenje
affecter d'être ému kazati se, delati se ginjenega
affecter une forme curieuse imeti čudno obliko
il s'affecte de mon silence on si jemlje k srcu moj molk, trpi zaradi mojega molka

affettato² agg. nenaraven, prisiljen, izumetničen, narejen:
maniere affettate prisiljeno vedenje

affettazione f nenaravnost, izumetničenost, afektiranost, spakljivost:
affettazione di mode nenaravno, spakljivo vedenje

aggraziato agg.

1. ljubek, lep, skladen:
un volto aggraziato ljubek obraz

2. olikan:
un fare aggraziato olikano vedenje