Franja

Zadetki iskanja

  • síla force ženski spol , puissance ženski spol , violence ženski spol , contrainte ženski spol ; (potreba, nuja, stiska) nécessité ženski spol , besoin moški spol , indigence ženski spol , détresse ženski spol , danger moški spol ; (nešteto) quantité ženski spol , infinité ženski spol, familiarno légion ženski spol

    po sili par force, par nécessité
    s silo par (la) force, par la (ali avec) violence
    v sili au besoin, en cas de besoin, de nécessité, d'urgence, s'il le faut, si besoin est
    z vso silo de toutes ses forces, à toute force, à tout prix
    za silo à peu prés, approximativement, tant bien que mal
    bojne, oborožene sile forces ženski spol množine (armées), armée ženski spol
    centrifugalna, sredobežna (centripetalna, sredotežna) force centrifuge (centripéte)
    dejanska, efektivna sila puissance effective (ali utile)
    gonilna sila force motrice
    konjska sila (tehnika) cheval-vapeur (C.V.)
    letalske bojne sile force(s) aérienne(s), armée de l'air
    mladostna sila vigueur ženski spol de la jeunesse
    naravna sila force de la nature, force naturelle
    obrambne sile pouvoir défensif, capacité défensive
    pomorska sila puissance navale (ali maritime), forces navales, flotte ženski spol, marine ženski spol
    sila pritiska force de pression
    udarna sila puissance de choc (ali vojaško de combat), fizika intensité ženski spol de choc
    ustvarjalna puissance (ali force, énergie ženski spol, activité ženski spol) créatrice
    (delovna) sila capacité ženski spol (ali puissance) de travail, forces
    vlečna sila force (ali effort moški spol) de traction
    vodna sila énergie (ali force) hydraulique
    življenjska sila force vitale, vigueur ženski spol, vitalité ženski spol
    sila ljudi une grande foule, force gens, familiarno un tas de gens
    sila vroče je il fait excessivement chaud
    ni sile rien ne presse
    ni mu sile il n'est pas mal
    to je od sile c'en est trop
    po sili jesti manger sans appétit, manger du bout des dents
    silo delati komu faire violence à quelqu'un, (ženski) violenter quelqu'un
    uporabiti silo employer la force, user de violence, user de contrainte envers quelqu'un
    vse sile napeti déployer toutes ses forces, faire tous ses efforts, faire tout ce que l'on peut, mettre tout en œuvre, remuer ciel et terre
    sila kola lomi nécessité n'a pas de loi, nécessité fait loi
  • síla (-e) f

    1. fiz. forza:
    sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
    težnostna sila forza di gravità
    gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
    magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica

    2. ekst. forza, violenza, sopruso:
    upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
    uporabiti silo ricorrere alla forza
    na silo odpreti aprire con la forza
    na silo se smehljati sorridere forzatamente
    delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
    evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna

    3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
    ustvarjalne sile forze creative
    meriti svoje sile misurare le proprie forze

    4. forza, vigore, potenza:
    izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
    sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione

    5. (organizirana skupina) forze:
    policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
    oborožene sile le forze armate

    6. (država) potenza:
    evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
    sporazum velikih sil accordo delle superpotenze

    7.
    elementarne, naravne sile le forze della natura
    rel. peklenske sile le forze infernali

    8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
    hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
    predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
    klic v sili SOS

    9. pog.
    ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
    iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!

    10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
    slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto

    11. za silo pren. abbastanza, un po';
    za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
    za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'

    12. po vsej sili ad ogni costo:
    po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo

    13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
    od sile natančen človek un uomo pedantissimo

    14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
    to je pa že od sile questo poi è troppo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delovna sila forza lavoro, manodopera
    narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
    hist. sile osi le forze dell'Asse
    agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
    fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
    sila trenja attrito
    paralelogram sil il parallelogramma delle forze
    geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
    kem. molekulske sile forze molecolari
    teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
    kohezijska sila forza di coesione
    jur. skrajna sila stato d'emergenza
    višja sila forza maggiore
    PREGOVORI:
    sila kola lomi necessità fa legge
    v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia
  • síla (moč) fuerza f ; potencia f ; poder m ; violencia f vehemencia f ; (potreba, nuja, stiska) necesidad f

    po sili por fuerza
    po sili jesti comer sin apetito
    s silo por fuerza, a la fuerza
    z oboroženo silo a fuerza de armas
    z vso silo, siloma con toda la fuerza, a viva fuerza, fuerza a fuerza
    centralne sile (pol) potencias f pl centrales
    efektivna sila fuerza efectiva (ali útil)
    gonilna sila fuerza motriz
    konjska sila (teh) caballo m de vapor (krajšava: CV)
    motor s sto konjskimi silami motor m de cien caballos
    konjska, živalska sila fuerza de sangre, fuerza animal
    z muko in silo con grandes esfuerzos, penosamente, a duras penas
    oborožene sile fuerzas f pl armadas
    mladostna sila fuerza (ali vigor m) de la juventud
    privlačna sila fuerza atractiva
    naravne sile fuerzas naturales
    surova sila fuerza bruta
    s surovo silo a viva fuerza, por la fuerza bruta
    prebojna sila fuerza de percusión
    sredobežna (sredotežna) sila fuerza centrífuga (centrípeta)
    težnostna sila gravitación f
    ustvarjalna sila fuerza creadora
    višja sila fuerza mayor
    vojne sile fuerzas f pl
    pomorske sile fuerzas navales
    zračne sile fuerzas aéreas
    vodna sila fuerza hidráulica, fig hulla f blanca
    udarne sile (čete) fuerzas f pl de choque
    vzgonska sila (letalstvo) fuerza ascensional
    življenjska sila fuerza vital, vitalidad f
    parna (vlečna) sila fuerza de vapor (de tracción)
    to je pa že od sile! ¡esto es el colmo!
    sila (veliko) ljudi un montón de gente
    silo delati hacer violencia a, violentar
    vse sile napeti za poner todo su empeño en, hacer todo lo posible por, fig mover cielo y tierra
    s silo gre vse a la fuerza ahorcan
    sila napravi človeka iznajdljivega la necesidad hace maestro
    iz sile napraviti vrlino hacer de (la) necesidad virtud, sacar fuerzas de flaqueza
    ukloniti se sili ceder a la fuerza
    uporabiti silo usar de fuerza
    zbrati vse sile (moči) cobrar fuerzas
    sila kola lomi la necesidad no conoce leyes, la necesidad carece de ley, vientre ayuno no oye a ninguno (ali no tiene orejas)
  • sistema moški spol sistem, sestav, sostav; plan; metoda; postopek

    sistema digestivo prebavila
    sistema fonético glasovni sestav
    sistema solar sončni sistem
    con sistema sistematično
    falto de sistema, sin sistema brez sistema, brez načrta
    adoptar (ali seguir) un sistema uporabiti sistem
    carecer de sistema biti brez sistema
  • sredstv|o [é] srednji spol (-a …)

    1. das Mittel (tudi pravo, kemija, medicina, tehnika, vojska); -mittel (barvalno Färbemittel, Farbmittel, bojno Kampfmittel, čarobno Zaubermittel, čudežno Wundermittel, dokazno pravo Beweismittel, filtrirno Filtermittel, informacijsko Informationsmittel, izrazno Darstellungsmittel, Ausdrucksmittel, izvršilno pravo das Exekutionsmittel, komunikacijsko Kommunikationsmittel, konservirno Konservierungsmittel, kontracepcijsko medicina Verhütungsmittel, Empfängnisverhütungsmittel, kontrastno Kontrastmittel, korozijsko Korrosionsmittel, kritno Deckmittel, maskirno vojska Tarnmittel, mehčalno Enthärtungsmittel, nasilno Gewaltmittel, penilno Schaummittel, plačilno Zahlungsmittel, pomirjevalno medicina Beruhigungsmittel, pomlajevalno Verjüngungsmittel, pomožno Hilfsmittel, pralno Waschmittel, pravno pravo Rechtsmittel, prevozno Beförderungsmittel, prisilno Zwangsmittel, prometno Verkehrsmittel, reklamno Werbemittel, pritiska Druckmittel, proti zmrzovanju Gefrierschutzmittel, za bljuvanje medicina Brechmittel, za bolj zbito rast agronomija in vrtnarstvo Stauchemittel, za grundiranje Grundiermittel, za nego kože Hautpflegemittel, za nego nohtov Nagelpflegemittel, za nego telesa Körperpflegemittel, za odstranjevanje rje Entrostungsmittel, za poliranje Poliermittel, za pomivanje posode Geschirrspülmittel, za sončenje Sonnenschutzmittel, za uničevanje mrčesa Ungezieferbekämpfungsmittel, za uničevanje škodljivcev Schädlingsbekämpfungsmittel, za varstvo rastlin Pflanzenschutzmittel, za zaščito pred rjo Rostschutzmittel, za zatiranje plevela agronomija in vrtnarstvo Unkrautbekämpfungsmittel, stilno Stilmittel, umetniško Kunstmittel, vzgojno Erziehungsmittel, zasilno Behelfsmittel, zaščitno Schutzmittel, zaščitno proti insektom Insektenschutzmittel, zaščitno proti ognju Flammschutzmittel, zaščitno za les Holzschutzmittel, zaviralno Verzögerungsmittel, zažigalno Brandmittel, zvočno Klangmittel, želirno Geliermittel)

    2.
    sredstvva množina -mittel množina
    (produkcijska Produktionsmittel)
    izbira sredstvva die Wahl der Mittel
    neprimerno sredstvo ein untaugliches Mittel
    poslužiti se skrajnih sredstvev zum Äußersten greifen
    preizkusiti vsa sredstva kein Mittel unversucht lassen
    uporabiti vsa sredstva alle Mittel aufbieten
    z vsemi sredstvvi mit allen Mitteln
  • strategíja (-e) f voj. strategia (tudi ekst.):
    uporabiti strategijo bliskovite vojne applicare la strategia della guerra lampo
    strategija ekonomskega pritiska la strategia delle pressioni economiche
  • sub-dō -ere -didī -ditum (sub in dāre)

    1. dati (dajati) pod kaj, de(va)ti pod kaj, podda(ja)ti, podde(va)ti, položiti (polagati) spodaj, podložiti (podlagati), podstaviti (podstavljati), spodaj doda(ja)ti, pridoda(ja)ti, spodaj pride(va)ti: L. Andr. fr., Ca., Plin., Aus. idr., faces Lucr., rotas (sc. turri) V., versūs Gell. spodaj (pri)dodati; z dat.: mensam pedibus Cu., fundamenta theatro T., pugionem pulvino Suet., calcaria equo L. spodbosti (izpodbosti) konja, subditis calcaribus Cu. spodbodši (izpodbodši, spodbudivši) konja, v skok jahaje, quae (sc. testa) postquam (sc. mensae pedi) subdita clivum sustulit O., vincla galeae subdita mento O. podbradni jermen čelade, congesta … hostilia arma subdito igne concremavit L., quae (sc. aquae) effervescunt subditis ignibus Ci., id genus animalium aratro subditur T. se vpreza pred plug, se … modo subdit aquis O. zdaj se pogrezne (potopi) v vodo; redko s praep.: anguem in sinum subdere V., sub pedem subditus Auct. b. Afr. pod noge vržen (po nekaterih izdajah sub pede subditus pod nogami ležeč); pt. pf. subditus 3 (o krajih) ležeč, stoječ pod čim ali pri čem, (o osebah, narodih) bivajoč pod čim, pri čem: Libye torretur subdita Cancro Sil., subdita … templo Appias O., Coelaletae maiores Haemo, minores Rhodopae subditi Plin.

    2. metaf.
    a) dati (dajati) pod kaj, podda(ja)ti: stimulos animo muliebri L. ali ingenio stimulos O. spodbosti (spodbadati), spodbuditi (spodbujati) duha, si cui honores spiritūs subdere potuerunt L. vzbuditi komu ponosne misli, navdati koga s ponosom, subdere alicui acriores ad studia dicendi faces Q. koga bolj podžgati (podžigati), razvne(ma)ti, faces studiis Sen. rh. ali affectibus nostris faces Sen. ph. podžgati (podžigati), razvne(ma)ti (kaj), iraï fax subdita Lucr., ignem et materiam seditionis L. (za)netiti, podnetiti ogenj upora, subdita flamma medullis V. ko je prodrl do mozga, supplicia subdere Cod. I. uporabiti (uporabljati), poseči (posegati) po; occ. α) podvreči, ukloniti, podrediti (oblasti koga): Plutonis subdita regno … deûm proles Tib., tot subdite (voc.) rebus Pers., ne feminae imperio subderentur T., Oceanum legibus subdere Cl. β) prepustiti (prepuščati), izpostaviti (izpostavljati): rem tam magnam … iisdem casibus Plin. iun., colla Fortunae Sil. ukloniti (uklanjati).
    b) α) koga ali kaj postaviti (postavljati) namesto koga ali česa drugega, nadomestiti (nadomeščati) koga ali kaj s kom ali čim: Plin. iun., Q. idr., quis in meum locum iudicem subdidit … ? Ci., quos in eorum locum subditos domi suae reservavit Ci., subdidit verbum ei verbo, quod omiserat Gell. β) (po krivem, varljivo) podtakniti (podtikati), podstaviti (podstavljati): subditum se suspicatur Ter., me subditum et paelice genitum appellant L. podtaknjenca, metuens, ne reus subderetur T., abolendo rumori Nero subdidit reos … quos … vulgus Chrestianos appellabat T. je podtaknil (podtikal) Neron krivdo onim, ki … , libros tanquam subditos submovere familiā Q., subdere testamentum, crimina maiestatis T., subdito rumore T. razširjajoč lažno govorico. γ) pod roko (nezakonito) koga postaviti (nastaviti) za (kot) tožnika: subditis, qui accusatorum nomina sustinerent T.
  • subterfuge [süptɛrfüž] masculin pretveza, izgovor; zvijača

    user de subterfuges pour sortir d'une situation difficile uporabiti zvijače, da bi se izvlekli iz težavnega položaja
  • talión pravo talion; retaliation

    talionski zakon the lex talionis, the law of retaliation
    aplicirati, uporabiti taliónski zakon za koga to retaliate on someone, to pay someone out in his own coin
  • teme samostalnik
    1. (del glave) ▸ fejtető, tető
    udariti po temenu ▸ fejtetőn üt
    teme glave ▸ fejtető
    popraskati se po temenukontrastivno zanimivo megvakarja a feje tetejét
    Že dalj časa opažam večje izpadanje las, predvsem na temenu. ▸ Már régóta nagyobb hajhullást észlelek, különösen a fejtetőmön.

    2. geometrija (točka) ▸ csúcs
    teme hiperbole ▸ hiperbola csúcsa
    koordinati temena ▸ csúcs koordinátái
    Zapiši koordinati temena in enačbo simetrijske osi pripadajoče parabole. ▸ Írd le a csúcs koordinátáinak és a hozzájuk tartozó parabola szimmetriatengelyének egyenletét.
    Presečišče simetrijske osi in parabole je teme parabole. ▸ A szimmetriatengely és a parabola metszéspontja a parabola csúcsa.

    3. (o zaobljenem delu) ▸ csúcs, tető
    teme ovinka ▸ kanyar csúcsa
    teme griča ▸ domb csúcsa
    teme kupole ▸ kupola csúcsa
    Težje stroje za utrjevanje smemo uporabiti šele 1 m nad temenom cevi. ▸ A nehezebb tömörítőgépeket csak a cső teteje felett 1 m-rel szabad használni.
    Globoko strojno oranje in lega grobišča na temenu hriba sta ponovno opozorila na prazgodovinsko osnovo. ▸ A mély gépi szántás és a sírhely fekvése a dombtetőn ismét ráirányította a figyelmet az őskori alapra.
  • tóp cañón m ; pieza f de artillería

    ladijski top cañón de a bordo
    brzostrelni (gorski, daljnometni) top cañón de tiro rápido, (de montaña, de largo alcance)
    protiletalski (protitankovski, raketni) top cañón antiaéreo (antitanque, cohete)
    grmenje, bobnenje topov cañoneo m, cañonazos m pl, estampido m del cañón
    nameriti top apuntar (ali enfilar) el cañón (na sobre)
    s topom streljati na vrabce (fig) matar mosquitos a cañonazos
    uporabiti težke topove (fig) emplear la artillería gruesa
  • topicus 3 (gr. τοπικός) krajeven: historia Serv. Od tod

    1. Topica -ōrum, n (gr. τοπικά) Tópika, naslov Aristotelovega dela in po njem posnetega Ciceronovega dela, v katerem je podan sistematičen pregled dokazov in stališč, ki naj jih govornik uporablja pri dokazovanju in utemeljevanju, torej logični in retorični nauk o razporeditvi tez, s katerimi se dokazuje kaka trditev: conscribere Topica Aristotelea Ci. ep.

    2. topicē -ēs, f (τοπική sc. τέχνη) tópika, umetnost, kako v neki literarni tradiciji poiskati miselne in izrazne obrazce, obče izreke in resnice (gr. τόποι, lat. loci communes) in jih na ustrezen način uporabiti v praksi: Boet.
  • trade2 [tréid] prehodni glagol
    menja(va)ti blago (for za)
    trgovati (z); proda(ja)ti, izmenjati
    neprehodni glagol
    trgovati, kupčevati, tržiti
    zastarelo pogajati se za ceno, barantati

    to trade seats with s.o. zamenjati sedež s kom
    to trade in pardons trgovati, kupčevati z odpustki
    to trade away (pod ceno) (raz)prodati (blago)
    to trade off razprodati
    to trade on špekulirati na (kaj), uporabiti (kaj) v svoj prid, izkoristiti (kaj)
    to trade on the credulity of a client izkoristiti odjemalčevo lahkovernost
    to trade in an old car for a new one dati star avto v plačilo za novega
  • trāgula1 -ae, f (najbrž kelt. beseda) trágula, „vlečno kopje“, kopje keltskih in iber(ij)skih plemen (z metalnim jermenom, s katerim so ga potegnili nazaj): Luc. ap. Fest., Varr., S. ap. Non., C., L., Auct. b. Hisp., Sil., Val. Max., Gell.; pren.: tragulam inicere in aliquem Pl. uporabiti (uporabljati) zvijačo, rovariti, spletkariti; tragulam decīdere (gl. decīdō) Pl.
  • trāns-mittō (trā-mittō) -ere -mīsī -missum (trāns in mittere)

    I. trans.

    1. poslati (pošiljati), odpraviti (odpravljati) ali spraviti (spravljati) čez (skozi) kaj, preko česa, na drugo stran, prepeljati (prepeljevati, prepeljavati): Pl., Col. idr., legiones Vell., pecora in campum T. spraviti (sc. čez vodovje), prepeljati, equitatum celeriter (čez reko) C., cohortem Usipiorum in Britanniam T., classem in Euboeam ad urbem Oreum L., magna classis in Siciliam transmissa L., Ligures in naves impositos praeter oram Etrusci maris Neapolim L.; pren.: bellum in Italiam L. ali cum opibus suis vitia quoque Romam Iust. zanesti (zanašati), vim in me T. uporabiti (uporabljati), poseči (posegati) po …

    2. pustiti (puščati), spustiti (spuščati) čez ali skozi (kaj): equum per amnem L., exercitum per fines L. vojski dovoliti prehod čez ozemlje, ut vehem faeni large onustam transmitteret Plin., lucem Sen. ph. prepuščati, imbres Plin., Favonios Plin. iun., venenum transmisit alvo T. je dal od sebe, je vrgel iz sebe, je izbruhal; pren. prepustiti (prepuščati) = pozabiti (pozabljati): animo … transmittente quicquid acceperat Sen. ph. pozabljajoč, pozabljiv; occ.
    a) prebosti (prebadati), pretakniti (pretikati), predreti (predirati) kaj s čim, zabosti (zabadati) kaj v kaj ali skozi kaj, vtakniti (vtikati) kaj skozi kaj: pectus cuspide Sil., pectus transmittit cuspis Sil., facem per pectus Sen. tr., acum duplicem muliebrem capillum ducentem Cels.
    b) (po)čez (poprek) položiti (polagati): transmissum per viam tigillum L., super templum Augusti ponte transmisso Suet.

    3. mimo pustiti (puščati): agmina Val. Fl., hastam Stat.

    4. metaf.
    a) prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), zaupati, preda(ja)ti, poveriti (poverjati), dati (dajati) v roke komu kaj: poma servis T., huic hoc tantum bellum Ci.
    b) preda(ja)ti, preodda(ja)ti, odstopiti (odstopati), prepustiti (prepuščati): hereditatem filiae Plin. iun., munia imperii T., res matris alicui Ap.; z nakupom: ut illam transmittas sibi Pl.
    c) posvetiti (posvečati): suum tempus temporibus amicorum Ci., vigiles operi noctes Suet.
    d) „puščati mimo“ = prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), presta(ja)ti: tempus Plin. iun., quattuor menses hiemis inediā Plin., steriles annos Stat., ille, cui multi anni transmissi sunt Sen. ph. so prešla, secessūs voluptates Plin. iun. uži(va)ti, okusiti (okušati), discrimen (nevarnost, odločilni trenutek pri bolniku) Plin. iun., febrium ardorem Plin. iun.
    e) ne (z)meniti se za kaj, ne ozreti (ozirati) se na kaj, vnemar pustiti (puščati), pri miru pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati), opustiti (opuščati): apud quos inania transmittuntur T., Hypaepeni transmissi ut minus validi T., leo … imbelles vitulos transmittit Stat. se … ne dotakne, transmittere Gangem Cu. opustiti zavojevanje Gangesa, Iunium mensem T. pustiti, da preteče; poseb. v govoru izpustiti (izpuščati), ne omeniti (omenjati), ne vzeti (jemati) v misel (obravnavo, pretres, o(b)zir, poštev), ne meniti se za kaj, ne ozirati se na kaj, zamolč(ev)ati, (molče) preskočiti (preskakovati): Scaurum (sc. Vespasiani nomen) silentio T., sententiam silentio T., haud fas, Bacche, tuos tacitum transmittere honores Sil., qui in praeturā omnibus edictis sine honore ac mentione ullā eum transmiserat Suet.

    II.

    1. intr. prepeljati (prepeljevati, prepeljavati) se, voziti se, peljati se, prevažati se čez, preko česa kam: Suet. idr., sin ante transmisisset Ci. ep., ab eo loco conscendi (sem se vkrcal), ut transmitterem Ci. ep., Cyprum Cu., inde transmittebam Ci., Uticam a Lilybaeo, ex Sardiniā in Africam L.; pass. impers.: in insulam transmissum est L.; metaf. (k drugi stranki, na drugo stran) prestopiti (prestopati): ad Caesarem Vell.

    2. prekoračiti (prekoračevati), prečiti, prečkati, iti čez (preko) česa, preiti (prehajati) čez ali skozi kaj, prehoditi, prehite(va)ti, preleteti (preletati, preletavati), preteči (pretekati), (pre)pluti, preplavati, plavati čez kaj, preko česa (z acc. kraja, ki pa je zgolj odvisen od praep. trans): Alpes L., Hiberum L., Euphratem ponte T., fluvium nando Stat., lacum nando Sil., mare Plin. preplavati, tot maria Ci. (o osebah) prepluti, grues maria transmittunt Ci., cervi campum cursu transmittunt V., transmittere cursum (pot) V., murales fossas saltu Stat. preskočiti; pass.: quos (sc. sinūs) transmitti oporteret Ci. ep., flumen ponte transmittitur Plin. iun., transmisso amne Tigri T., clementi transmisso clivulo Ap.

    3. čez kaj, skozi kaj, prek(o) česa vreči, metati, zagnati (zaganjati), pognati (poganjati): tectum lapide vel missili Plin., flumina disco Stat.; pesn. metaf.: quantum Balearica torto funda potest plumbo medii transmittere caeli O. premeriti.
  • trík (-a) m

    1. trucco; sotterfugio:
    naučiti se trikov poklica imparare i trucchi del mestiere
    uporabiti vse trike za dosego cilja ricorrere a tutti i sotterfugi per conseguire lo scopo

    2. (tehnični postopek v kinematografiji, fotografiji, gledališču) trucco:
    filmski, fotografski, scenski trik trucco cinematografico, fotografico, scenico
  • try2 [trái] prehodni glagol
    poskusiti, lotiti se, začeti; preizkusiti, raziskati; pokusiti (jed); ugotoviti (kaj) s poskusom, eksperimentirati z
    pravno (sodno) preiskovati (primer), zasliševati, izpraševati pred sodiščem; soditi, voditi sodni postopek, postaviti pred sodišče (for zaradi)
    odločiti, rešiti (spor, vprašanje); (po)skušati (kaj izvesti, doseči) (večinoma try up)
    (pre)čistiti, rafinirati (kovine, olje itd.), rektificirati (špirit), stopiti (mast, loj itd.); prenapenjati, utrujati (oči), mučiti, preveč zahtevati od, staviti na hudo preizkušnjo (večinoma try up)
    tesati, strugati, stružiti, rezljati
    neprehodni glagol
    poskusiti, napraviti poskus; truditi se (for za)
    prizadevati si, mučiti se (at z)

    a tried friend zvest, zanesljiv prijatelj
    go and try! poskusi!
    try again! poskusi še enkrat!
    try and repeat! pogovorno poskusi ponoviti!
    he is a tried hand at it on je izkušen v tem
    I'll try my best (ali my hardest) skušal bom napraviti vse, kar bo v moji moči
    to try one's hand at preizkusiti svojo spretnost v, poskusiti sev
    to try a criminal for murder soditi zločincu zaradi umora
    to be tried for one's life biti sojen (biti pred sodiščem) zaradi zločina, ki se lahko kaznuje s smrtjo
    to try a new remedy preiskusiti novo zdravilo
    to try it on s.o. sleng skušati koga prelisičiti
    to try it on the dog figurativno koga uporabiti za poskusnega kunca; igrati gledališko igro za poskušnjo najprej na deželi
    to try the door skušati odpreti vrata
    I was afraid he was going to try s.th. wild bal sem se, da bo napravil kako neumnost
    you are trying my patience na hudo preskušnjo stavljaš mojo potrpežljivost
    the poor light tries my eyes slaba luč mi utruja oči
    to try one's luck with s.o. poskusiti svojo srečo pri kom
    the widow was sorely tried vdova je mnogo prestala
    he tried hard for a job zelo si je prizadeval, da bi dobil (kako) delo (službo)
    I tried for a scholarship potegoval sem se za štipendijo
    try the ice before you skate figurativno premisli, preden kaj storiš!
  • unturned [ʌntə́:nd] pridevnik
    neobrnjen; neostružen

    to leave no stone unturned figurativno vse poskusiti (da...), vse sile napeti, uporabiti vsa sredstva, na vse načine si prizadevati
  • uporab|en (-na, -no) brauchbar; anwendbar, benutzbar, nutzbar ➞ → uporabiti; pripravljen za uporabo: gebrauchsfertig, stroj, naprava: gebrauchstüchtig, gebrauchstauglich, funktionstüchtig, čete, enote: einsatzfähig, einsatzbereit
    uporaben za prakso praxisgerecht
    | ➞ → uporabni
  • uporablja|ti (-m) uporabiti (regelmäßig) verwenden (naprej weiterverwenden), benutzen, gebrauchen; (aplicirati) anwenden, merila: (Maßstäbe) anlegen; (posluževati se) nutzen, nützen, benutzen, Gebrauch machen von; strokovno literaturo: heranziehen, verwerten; surovine, odpadke: verwerten, ponovno: [wiederverwerten] wieder verwerten
    uporabljati ime/priimek einen Namen/Familiennamen führen
    pravica uporabljati prisilna sredstva die Zwangsbefugnis