Franja

síla force ženski spol , puissance ženski spol , violence ženski spol , contrainte ženski spol ; (potreba, nuja, stiska) nécessité ženski spol , besoin moški spol , indigence ženski spol , détresse ženski spol , danger moški spol ; (nešteto) quantité ženski spol , infinité ženski spol, familiarno légion ženski spol

po sili par force, par nécessité
s silo par (la) force, par la (ali avec) violence
v sili au besoin, en cas de besoin, de nécessité, d'urgence, s'il le faut, si besoin est
z vso silo de toutes ses forces, à toute force, à tout prix
za silo à peu prés, approximativement, tant bien que mal
bojne, oborožene sile forces ženski spol množine (armées), armée ženski spol
centrifugalna, sredobežna (centripetalna, sredotežna) force centrifuge (centripéte)
dejanska, efektivna sila puissance effective (ali utile)
gonilna sila force motrice
konjska sila (tehnika) cheval-vapeur (C.V.)
letalske bojne sile force(s) aérienne(s), armée de l'air
mladostna sila vigueur ženski spol de la jeunesse
naravna sila force de la nature, force naturelle
obrambne sile pouvoir défensif, capacité défensive
pomorska sila puissance navale (ali maritime), forces navales, flotte ženski spol, marine ženski spol
sila pritiska force de pression
udarna sila puissance de choc (ali vojaško de combat), fizika intensité ženski spol de choc
ustvarjalna puissance (ali force, énergie ženski spol, activité ženski spol) créatrice
(delovna) sila capacité ženski spol (ali puissance) de travail, forces
vlečna sila force (ali effort moški spol) de traction
vodna sila énergie (ali force) hydraulique
življenjska sila force vitale, vigueur ženski spol, vitalité ženski spol
sila ljudi une grande foule, force gens, familiarno un tas de gens
sila vroče je il fait excessivement chaud
ni sile rien ne presse
ni mu sile il n'est pas mal
to je od sile c'en est trop
po sili jesti manger sans appétit, manger du bout des dents
silo delati komu faire violence à quelqu'un, (ženski) violenter quelqu'un
uporabiti silo employer la force, user de violence, user de contrainte envers quelqu'un
vse sile napeti déployer toutes ses forces, faire tous ses efforts, faire tout ce que l'on peut, mettre tout en œuvre, remuer ciel et terre
sila kola lomi nécessité n'a pas de loi, nécessité fait loi

síla (-e) f

1. fiz. forza:
sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
težnostna sila forza di gravità
gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica

2. ekst. forza, violenza, sopruso:
upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
uporabiti silo ricorrere alla forza
na silo odpreti aprire con la forza
na silo se smehljati sorridere forzatamente
delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna

3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
ustvarjalne sile forze creative
meriti svoje sile misurare le proprie forze

4. forza, vigore, potenza:
izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione

5. (organizirana skupina) forze:
policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
oborožene sile le forze armate

6. (država) potenza:
evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
sporazum velikih sil accordo delle superpotenze

7.
elementarne, naravne sile le forze della natura
rel. peklenske sile le forze infernali

8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
klic v sili SOS

9. pog.
ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!

10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto

11. za silo pren. abbastanza, un po';
za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'

12. po vsej sili ad ogni costo:
po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo

13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
od sile natančen človek un uomo pedantissimo

14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
to je pa že od sile questo poi è troppo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delovna sila forza lavoro, manodopera
narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
hist. sile osi le forze dell'Asse
agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
sila trenja attrito
paralelogram sil il parallelogramma delle forze
geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
kem. molekulske sile forze molecolari
teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
kohezijska sila forza di coesione
jur. skrajna sila stato d'emergenza
višja sila forza maggiore
PREGOVORI:
sila kola lomi necessità fa legge
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia

síla (moč) fuerza f ; potencia f ; poder m ; violencia f vehemencia f ; (potreba, nuja, stiska) necesidad f

po sili por fuerza
po sili jesti comer sin apetito
s silo por fuerza, a la fuerza
z oboroženo silo a fuerza de armas
z vso silo, siloma con toda la fuerza, a viva fuerza, fuerza a fuerza
centralne sile (pol) potencias f pl centrales
efektivna sila fuerza efectiva (ali útil)
gonilna sila fuerza motriz
konjska sila (teh) caballo m de vapor (krajšava: CV)
motor s sto konjskimi silami motor m de cien caballos
konjska, živalska sila fuerza de sangre, fuerza animal
z muko in silo con grandes esfuerzos, penosamente, a duras penas
oborožene sile fuerzas f pl armadas
mladostna sila fuerza (ali vigor m) de la juventud
privlačna sila fuerza atractiva
naravne sile fuerzas naturales
surova sila fuerza bruta
s surovo silo a viva fuerza, por la fuerza bruta
prebojna sila fuerza de percusión
sredobežna (sredotežna) sila fuerza centrífuga (centrípeta)
težnostna sila gravitación f
ustvarjalna sila fuerza creadora
višja sila fuerza mayor
vojne sile fuerzas f pl
pomorske sile fuerzas navales
zračne sile fuerzas aéreas
vodna sila fuerza hidráulica, fig hulla f blanca
udarne sile (čete) fuerzas f pl de choque
vzgonska sila (letalstvo) fuerza ascensional
življenjska sila fuerza vital, vitalidad f
parna (vlečna) sila fuerza de vapor (de tracción)
to je pa že od sile! ¡esto es el colmo!
sila (veliko) ljudi un montón de gente
silo delati hacer violencia a, violentar
vse sile napeti za poner todo su empeño en, hacer todo lo posible por, fig mover cielo y tierra
s silo gre vse a la fuerza ahorcan
sila napravi človeka iznajdljivega la necesidad hace maestro
iz sile napraviti vrlino hacer de (la) necesidad virtud, sacar fuerzas de flaqueza
ukloniti se sili ceder a la fuerza
uporabiti silo usar de fuerza
zbrati vse sile (moči) cobrar fuerzas
sila kola lomi la necesidad no conoce leyes, la necesidad carece de ley, vientre ayuno no oye a ninguno (ali no tiene orejas)

sistema moški spol sistem, sestav, sostav; plan; metoda; postopek

sistema digestivo prebavila
sistema fonético glasovni sestav
sistema solar sončni sistem
con sistema sistematično
falto de sistema, sin sistema brez sistema, brez načrta
adoptar (ali seguir) un sistema uporabiti sistem
carecer de sistema biti brez sistema

sredstv|o [é] srednji spol (-a …)

1. das Mittel (tudi pravo, kemija, medicina, tehnika, vojska); -mittel (barvalno Färbemittel, Farbmittel, bojno Kampfmittel, čarobno Zaubermittel, čudežno Wundermittel, dokazno pravo Beweismittel, filtrirno Filtermittel, informacijsko Informationsmittel, izrazno Darstellungsmittel, Ausdrucksmittel, izvršilno pravo das Exekutionsmittel, komunikacijsko Kommunikationsmittel, konservirno Konservierungsmittel, kontracepcijsko medicina Verhütungsmittel, Empfängnisverhütungsmittel, kontrastno Kontrastmittel, korozijsko Korrosionsmittel, kritno Deckmittel, maskirno vojska Tarnmittel, mehčalno Enthärtungsmittel, nasilno Gewaltmittel, penilno Schaummittel, plačilno Zahlungsmittel, pomirjevalno medicina Beruhigungsmittel, pomlajevalno Verjüngungsmittel, pomožno Hilfsmittel, pralno Waschmittel, pravno pravo Rechtsmittel, prevozno Beförderungsmittel, prisilno Zwangsmittel, prometno Verkehrsmittel, reklamno Werbemittel, pritiska Druckmittel, proti zmrzovanju Gefrierschutzmittel, za bljuvanje medicina Brechmittel, za bolj zbito rast agronomija in vrtnarstvo Stauchemittel, za grundiranje Grundiermittel, za nego kože Hautpflegemittel, za nego nohtov Nagelpflegemittel, za nego telesa Körperpflegemittel, za odstranjevanje rje Entrostungsmittel, za poliranje Poliermittel, za pomivanje posode Geschirrspülmittel, za sončenje Sonnenschutzmittel, za uničevanje mrčesa Ungezieferbekämpfungsmittel, za uničevanje škodljivcev Schädlingsbekämpfungsmittel, za varstvo rastlin Pflanzenschutzmittel, za zaščito pred rjo Rostschutzmittel, za zatiranje plevela agronomija in vrtnarstvo Unkrautbekämpfungsmittel, stilno Stilmittel, umetniško Kunstmittel, vzgojno Erziehungsmittel, zasilno Behelfsmittel, zaščitno Schutzmittel, zaščitno proti insektom Insektenschutzmittel, zaščitno proti ognju Flammschutzmittel, zaščitno za les Holzschutzmittel, zaviralno Verzögerungsmittel, zažigalno Brandmittel, zvočno Klangmittel, želirno Geliermittel)

2.
sredstvva množina -mittel množina
(produkcijska Produktionsmittel)
izbira sredstvva die Wahl der Mittel
neprimerno sredstvo ein untaugliches Mittel
poslužiti se skrajnih sredstvev zum Äußersten greifen
preizkusiti vsa sredstva kein Mittel unversucht lassen
uporabiti vsa sredstva alle Mittel aufbieten
z vsemi sredstvvi mit allen Mitteln

strategíja (-e) f voj. strategia (tudi ekst.):
uporabiti strategijo bliskovite vojne applicare la strategia della guerra lampo
strategija ekonomskega pritiska la strategia delle pressioni economiche

sub-dō -ere -didī -ditum (sub in dāre)

1. dati (dajati) pod kaj, de(va)ti pod kaj, podda(ja)ti, podde(va)ti, položiti (polagati) spodaj, podložiti (podlagati), podstaviti (podstavljati), spodaj doda(ja)ti, pridoda(ja)ti, spodaj pride(va)ti: L. Andr. fr., Ca., Plin., Aus. idr., faces Lucr., rotas (sc. turri) V., versūs Gell. spodaj (pri)dodati; z dat.: mensam pedibus Cu., fundamenta theatro T., pugionem pulvino Suet., calcaria equo L. spodbosti (izpodbosti) konja, subditis calcaribus Cu. spodbodši (izpodbodši, spodbudivši) konja, v skok jahaje, quae (sc. testa) postquam (sc. mensae pedi) subdita clivum sustulit O., vincla galeae subdita mento O. podbradni jermen čelade, congesta … hostilia arma subdito igne concremavit L., quae (sc. aquae) effervescunt subditis ignibus Ci., id genus animalium aratro subditur T. se vpreza pred plug, se … modo subdit aquis O. zdaj se pogrezne (potopi) v vodo; redko s praep.: anguem in sinum subdere V., sub pedem subditus Auct. b. Afr. pod noge vržen (po nekaterih izdajah sub pede subditus pod nogami ležeč); pt. pf. subditus 3 (o krajih) ležeč, stoječ pod čim ali pri čem, (o osebah, narodih) bivajoč pod čim, pri čem: Libye torretur subdita Cancro Sil., subdita … templo Appias O., Coelaletae maiores Haemo, minores Rhodopae subditi Plin.

2. metaf.
a) dati (dajati) pod kaj, podda(ja)ti: stimulos animo muliebri L. ali ingenio stimulos O. spodbosti (spodbadati), spodbuditi (spodbujati) duha, si cui honores spiritūs subdere potuerunt L. vzbuditi komu ponosne misli, navdati koga s ponosom, subdere alicui acriores ad studia dicendi faces Q. koga bolj podžgati (podžigati), razvne(ma)ti, faces studiis Sen. rh. ali affectibus nostris faces Sen. ph. podžgati (podžigati), razvne(ma)ti (kaj), iraï fax subdita Lucr., ignem et materiam seditionis L. (za)netiti, podnetiti ogenj upora, subdita flamma medullis V. ko je prodrl do mozga, supplicia subdere Cod. I. uporabiti (uporabljati), poseči (posegati) po; occ. α) podvreči, ukloniti, podrediti (oblasti koga): Plutonis subdita regno … deûm proles Tib., tot subdite (voc.) rebus Pers., ne feminae imperio subderentur T., Oceanum legibus subdere Cl. β) prepustiti (prepuščati), izpostaviti (izpostavljati): rem tam magnam … iisdem casibus Plin. iun., colla Fortunae Sil. ukloniti (uklanjati).
b) α) koga ali kaj postaviti (postavljati) namesto koga ali česa drugega, nadomestiti (nadomeščati) koga ali kaj s kom ali čim: Plin. iun., Q. idr., quis in meum locum iudicem subdidit … ? Ci., quos in eorum locum subditos domi suae reservavit Ci., subdidit verbum ei verbo, quod omiserat Gell. β) (po krivem, varljivo) podtakniti (podtikati), podstaviti (podstavljati): subditum se suspicatur Ter., me subditum et paelice genitum appellant L. podtaknjenca, metuens, ne reus subderetur T., abolendo rumori Nero subdidit reos … quos … vulgus Chrestianos appellabat T. je podtaknil (podtikal) Neron krivdo onim, ki … , libros tanquam subditos submovere familiā Q., subdere testamentum, crimina maiestatis T., subdito rumore T. razširjajoč lažno govorico. γ) pod roko (nezakonito) koga postaviti (nastaviti) za (kot) tožnika: subditis, qui accusatorum nomina sustinerent T.

subterfuge [süptɛrfüž] masculin pretveza, izgovor; zvijača

user de subterfuges pour sortir d'une situation difficile uporabiti zvijače, da bi se izvlekli iz težavnega položaja

talión pravo talion; retaliation

talionski zakon the lex talionis, the law of retaliation
aplicirati, uporabiti taliónski zakon za koga to retaliate on someone, to pay someone out in his own coin

teme samostalnik
1. (del glave) ▸ fejtető, tetőŽe dalj časa opažam večje izpadanje las, predvsem na temenu. ▸ Már régóta nagyobb hajhullást észlelek, különösen a fejtetőmön.

2. geometrija (točka) ▸ csúcsZapiši koordinati temena in enačbo simetrijske osi pripadajoče parabole. ▸ Írd le a csúcs koordinátáinak és a hozzájuk tartozó parabola szimmetriatengelyének egyenletét.
Presečišče simetrijske osi in parabole je teme parabole. ▸ A szimmetriatengely és a parabola metszéspontja a parabola csúcsa.

3. (o zaobljenem delu) ▸ csúcs, tetőTežje stroje za utrjevanje smemo uporabiti šele 1 m nad temenom cevi. ▸ A nehezebb tömörítőgépeket csak a cső teteje felett 1 m-rel szabad használni.
Globoko strojno oranje in lega grobišča na temenu hriba sta ponovno opozorila na prazgodovinsko osnovo. ▸ A mély gépi szántás és a sírhely fekvése a dombtetőn ismét ráirányította a figyelmet az őskori alapra.

tóp cañón m ; pieza f de artillería

ladijski top cañón de a bordo
brzostrelni (gorski, daljnometni) top cañón de tiro rápido, (de montaña, de largo alcance)
protiletalski (protitankovski, raketni) top cañón antiaéreo (antitanque, cohete)
grmenje, bobnenje topov cañoneo m, cañonazos m pl, estampido m del cañón
nameriti top apuntar (ali enfilar) el cañón (na sobre)
s topom streljati na vrabce (fig) matar mosquitos a cañonazos
uporabiti težke topove (fig) emplear la artillería gruesa

topicus 3 (gr. τοπικός) krajeven: historia Serv. Od tod

1. Topica -ōrum, n (gr. τοπικά) Tópika, naslov Aristotelovega dela in po njem posnetega Ciceronovega dela, v katerem je podan sistematičen pregled dokazov in stališč, ki naj jih govornik uporablja pri dokazovanju in utemeljevanju, torej logični in retorični nauk o razporeditvi tez, s katerimi se dokazuje kaka trditev: conscribere Topica Aristotelea Ci. ep.

2. topicē -ēs, f (τοπική sc. τέχνη) tópika, umetnost, kako v neki literarni tradiciji poiskati miselne in izrazne obrazce, obče izreke in resnice (gr. τόποι, lat. loci communes) in jih na ustrezen način uporabiti v praksi: Boet.

trade² [tréid] prehodni glagol
menja(va)ti blago (for za)
trgovati (z); proda(ja)ti, izmenjati
neprehodni glagol
trgovati, kupčevati, tržiti
zastarelo pogajati se za ceno, barantati

to trade seats with s.o. zamenjati sedež s kom
to trade in pardons trgovati, kupčevati z odpustki
to trade away (pod ceno) (raz)prodati (blago)
to trade off razprodati
to trade on špekulirati na (kaj), uporabiti (kaj) v svoj prid, izkoristiti (kaj)
to trade on the credulity of a client izkoristiti odjemalčevo lahkovernost
to trade in an old car for a new one dati star avto v plačilo za novega

trāgula¹ -ae, f (najbrž kelt. beseda) trágula, „vlečno kopje“, kopje keltskih in iber(ij)skih plemen (z metalnim jermenom, s katerim so ga potegnili nazaj): Luc. ap. Fest., Varr., S. ap. Non., C., L., Auct. b. Hisp., Sil., Val. Max., Gell.; pren.: tragulam inicere in aliquem Pl. uporabiti (uporabljati) zvijačo, rovariti, spletkariti; tragulam decīdere (gl. decīdō) Pl.

trāns-mittō (trā-mittō) -ere -mīsī -missum (trāns in mittere)

I. trans.

1. poslati (pošiljati), odpraviti (odpravljati) ali spraviti (spravljati) čez (skozi) kaj, preko česa, na drugo stran, prepeljati (prepeljevati, prepeljavati): Pl., Col. idr., legiones Vell., pecora in campum T. spraviti (sc. čez vodovje), prepeljati, equitatum celeriter (čez reko) C., cohortem Usipiorum in Britanniam T., classem in Euboeam ad urbem Oreum L., magna classis in Siciliam transmissa L., Ligures in naves impositos praeter oram Etrusci maris Neapolim L.; pren.: bellum in Italiam L. ali cum opibus suis vitia quoque Romam Iust. zanesti (zanašati), vim in me T. uporabiti (uporabljati), poseči (posegati) po …

2. pustiti (puščati), spustiti (spuščati) čez ali skozi (kaj): equum per amnem L., exercitum per fines L. vojski dovoliti prehod čez ozemlje, ut vehem faeni large onustam transmitteret Plin., lucem Sen. ph. prepuščati, imbres Plin., Favonios Plin. iun., venenum transmisit alvo T. je dal od sebe, je vrgel iz sebe, je izbruhal; pren. prepustiti (prepuščati) = pozabiti (pozabljati): animo … transmittente quicquid acceperat Sen. ph. pozabljajoč, pozabljiv; occ.
a) prebosti (prebadati), pretakniti (pretikati), predreti (predirati) kaj s čim, zabosti (zabadati) kaj v kaj ali skozi kaj, vtakniti (vtikati) kaj skozi kaj: pectus cuspide Sil., pectus transmittit cuspis Sil., facem per pectus Sen. tr., acum duplicem muliebrem capillum ducentem Cels.
b) (po)čez (poprek) položiti (polagati): transmissum per viam tigillum L., super templum Augusti ponte transmisso Suet.

3. mimo pustiti (puščati): agmina Val. Fl., hastam Stat.

4. metaf.
a) prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), zaupati, preda(ja)ti, poveriti (poverjati), dati (dajati) v roke komu kaj: poma servis T., huic hoc tantum bellum Ci.
b) preda(ja)ti, preodda(ja)ti, odstopiti (odstopati), prepustiti (prepuščati): hereditatem filiae Plin. iun., munia imperii T., res matris alicui Ap.; z nakupom: ut illam transmittas sibi Pl.
c) posvetiti (posvečati): suum tempus temporibus amicorum Ci., vigiles operi noctes Suet.
d) „puščati mimo“ = prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), presta(ja)ti: tempus Plin. iun., quattuor menses hiemis inediā Plin., steriles annos Stat., ille, cui multi anni transmissi sunt Sen. ph. so prešla, secessūs voluptates Plin. iun. uži(va)ti, okusiti (okušati), discrimen (nevarnost, odločilni trenutek pri bolniku) Plin. iun., febrium ardorem Plin. iun.
e) ne (z)meniti se za kaj, ne ozreti (ozirati) se na kaj, vnemar pustiti (puščati), pri miru pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati), opustiti (opuščati): apud quos inania transmittuntur T., Hypaepeni transmissi ut minus validi T., leo … imbelles vitulos transmittit Stat. se … ne dotakne, transmittere Gangem Cu. opustiti zavojevanje Gangesa, Iunium mensem T. pustiti, da preteče; poseb. v govoru izpustiti (izpuščati), ne omeniti (omenjati), ne vzeti (jemati) v misel (obravnavo, pretres, o(b)zir, poštev), ne meniti se za kaj, ne ozirati se na kaj, zamolč(ev)ati, (molče) preskočiti (preskakovati): Scaurum (sc. Vespasiani nomen) silentio T., sententiam silentio T., haud fas, Bacche, tuos tacitum transmittere honores Sil., qui in praeturā omnibus edictis sine honore ac mentione ullā eum transmiserat Suet. —

II.

1. intr. prepeljati (prepeljevati, prepeljavati) se, voziti se, peljati se, prevažati se čez, preko česa kam: Suet. idr., sin ante transmisisset Ci. ep., ab eo loco conscendi (sem se vkrcal), ut transmitterem Ci. ep., Cyprum Cu., inde transmittebam Ci., Uticam a Lilybaeo, ex Sardiniā in Africam L.; pass. impers.: in insulam transmissum est L.; metaf. (k drugi stranki, na drugo stran) prestopiti (prestopati): ad Caesarem Vell.

2. prekoračiti (prekoračevati), prečiti, prečkati, iti čez (preko) česa, preiti (prehajati) čez ali skozi kaj, prehoditi, prehite(va)ti, preleteti (preletati, preletavati), preteči (pretekati), (pre)pluti, preplavati, plavati čez kaj, preko česa (z acc. kraja, ki pa je zgolj odvisen od praep. trans): Alpes L., Hiberum L., Euphratem ponte T., fluvium nando Stat., lacum nando Sil., mare Plin. preplavati, tot maria Ci. (o osebah) prepluti, grues maria transmittunt Ci., cervi campum cursu transmittunt V., transmittere cursum (pot) V., murales fossas saltu Stat. preskočiti; pass.: quos (sc. sinūs) transmitti oporteret Ci. ep., flumen ponte transmittitur Plin. iun., transmisso amne Tigri T., clementi transmisso clivulo Ap.

3. čez kaj, skozi kaj, prek(o) česa vreči, metati, zagnati (zaganjati), pognati (poganjati): tectum lapide vel missili Plin., flumina disco Stat.; pesn. metaf.: quantum Balearica torto funda potest plumbo medii transmittere caeli O. premeriti.

trík (-a) m

1. trucco; sotterfugio:
naučiti se trikov poklica imparare i trucchi del mestiere
uporabiti vse trike za dosego cilja ricorrere a tutti i sotterfugi per conseguire lo scopo

2. (tehnični postopek v kinematografiji, fotografiji, gledališču) trucco:
filmski, fotografski, scenski trik trucco cinematografico, fotografico, scenico

try² [trái] prehodni glagol
poskusiti, lotiti se, začeti; preizkusiti, raziskati; pokusiti (jed); ugotoviti (kaj) s poskusom, eksperimentirati z
pravno (sodno) preiskovati (primer), zasliševati, izpraševati pred sodiščem; soditi, voditi sodni postopek, postaviti pred sodišče (for zaradi)
odločiti, rešiti (spor, vprašanje); (po)skušati (kaj izvesti, doseči) (večinoma try up)
(pre)čistiti, rafinirati (kovine, olje itd.), rektificirati (špirit), stopiti (mast, loj itd.); prenapenjati, utrujati (oči), mučiti, preveč zahtevati od, staviti na hudo preizkušnjo (večinoma try up)
tesati, strugati, stružiti, rezljati
neprehodni glagol
poskusiti, napraviti poskus; truditi se (for za)
prizadevati si, mučiti se (at z)

a tried friend zvest, zanesljiv prijatelj
go and try! poskusi!
try again! poskusi še enkrat!
try and repeat! pogovorno poskusi ponoviti!
he is a tried hand at it on je izkušen v tem
I'll try my best (ali my hardest) skušal bom napraviti vse, kar bo v moji moči
to try one's hand at preizkusiti svojo spretnost v, poskusiti sev
to try a criminal for murder soditi zločincu zaradi umora
to be tried for one's life biti sojen (biti pred sodiščem) zaradi zločina, ki se lahko kaznuje s smrtjo
to try a new remedy preiskusiti novo zdravilo
to try it on s.o. sleng skušati koga prelisičiti
to try it on the dog figurativno koga uporabiti za poskusnega kunca; igrati gledališko igro za poskušnjo najprej na deželi
to try the door skušati odpreti vrata
I was afraid he was going to try s.th. wild bal sem se, da bo napravil kako neumnost
you are trying my patience na hudo preskušnjo stavljaš mojo potrpežljivost
the poor light tries my eyes slaba luč mi utruja oči
to try one's luck with s.o. poskusiti svojo srečo pri kom
the widow was sorely tried vdova je mnogo prestala
he tried hard for a job zelo si je prizadeval, da bi dobil (kako) delo (službo)
I tried for a scholarship potegoval sem se za štipendijo
try the ice before you skate figurativno premisli, preden kaj storiš!

unturned [ʌntə́:nd] pridevnik
neobrnjen; neostružen

to leave no stone unturned figurativno vse poskusiti (da...), vse sile napeti, uporabiti vsa sredstva, na vse načine si prizadevati

uporab|en (-na, -no) brauchbar; anwendbar, benutzbar, nutzbar ➞ → uporabiti; pripravljen za uporabo: gebrauchsfertig, stroj, naprava: gebrauchstüchtig, gebrauchstauglich, funktionstüchtig, čete, enote: einsatzfähig, einsatzbereit
uporaben za prakso praxisgerecht
| ➞ → uporabni

uporablja|ti (-m) uporabiti (regelmäßig) verwenden (naprej weiterverwenden), benutzen, gebrauchen; (aplicirati) anwenden, merila: (Maßstäbe) anlegen; (posluževati se) nutzen, nützen, benutzen, Gebrauch machen von; strokovno literaturo: heranziehen, verwerten; surovine, odpadke: verwerten, ponovno: [wiederverwerten] wieder verwerten
uporabljati ime/priimek einen Namen/Familiennamen führen
pravica uporabljati prisilna sredstva die Zwangsbefugnis