Franja

sāl, sălis, abl. nav. -e, nom. pl. salēs, gen. ni, m (indoev. *sal-; prim. gr. ὁ ἅλς sol, ἡ ἅλς (slano) morje, umbr. salu = lat. (acc.) salem, lat. sallere soliti, sl. sol, slan, soliti, lit. saldùs = sl. sladek (prvotno = „osoljen“, od tod „okusen“, „začinjen“, „slasten“), let. sā̀ls = got. salt = stvnem. salz = nem. Salz, got. saltan = stvnem. salzan = nem. salzen)

1. sol: CA., VARR., COL., PLIN. idr., multi modii salis CI., sale invecto uti L., (caseum) parco sale contingunt V., panis cum sale H., sal niger H. črna sol = iz pepela drv izlužena zelo ostra sol, s katero razsoljujejo (solomurijo) ribe; pl. salēs solna zrna, zrn(c)a soli: aspergi solent sales VARR., sales nimii COL.

2. meton.
a) slana voda, morska voda, (slano) morje: LUCR., VAL. FL. idr., aequorei unda salis O., campi salis V., spumas salis aere ruebant V., sale tabentes artus V., salis Ausonii aequor, sale Tyrrheno V.
b) pl. salēs slan okus: non et Scythicis Hypanis de montibus ortus, qui fuerat dulcis, salibus vitiatur amaris? O., aequorei sales LUCAN.
c) solnemu zrnu podobna lisa, pega, maroga na draguljih in kristalih: haec coloris vitia, ista corporis, capillamentum, sal, plumbago PLIN., pallere vitium est – itemque sales verrucaeque PLIN.

3. metaf.
a) (estetični, estetski) okus, dober, izostren okus, okusnost, (gosposka) ličnost, finost, finôča, finesa, prefinjenost, izbranost: tectum … plus salis quam sumptus habebat N., aliquid enim salis a mima uxore trahere potuisti CI., nulla venustas, nulla in tam magno est corpore mica salis CAT.
b) oster (bister) um, bistroumje, bistoumnost, bistrovidnost, ostroumje, ostroumnost, tankoumnost (tenkoumnost), bistrost, umska prodornost, razumnost, prekanjenost, zvitost, prebrisanost, poseb. (zlasti v pl.) dovtip, dovtipnost, dovtipne domislice, dovtipkanje, dovtipkovanje, dovtipkarstvo, dovtipnica, šegavi (od)govori, šaljivi (od)govori, šaljivost, humor, šegavost, duhovitost: CA., PR., Q., PLIN., PLIN. IUN., STAT., IUV., CL. idr., qui habet salem TER., quidquid loquitur sal merum (gl. opombo spodaj) est AFR. AP. PRISC., sale et facetiis Caesar vicit omnes CI., Caesar leporem quendam et salem est consecutus CI., (sc. epistulae) humanitatis sparsae sale CI. EP., sal dicendi CI. EP., quod sale multo defricuit urbem H., delectatur ... sale nigro H. naslaja se nad lascivnim (opolzkim) posmehom, Romani veteres atque urbani sales CI. EP., Plautini sales H., sales suffusi felle O. žolčni (žolčljivi, togotni, popadljivi) dovtipi, in aliquem venenatos sales suos effundere SEN. PH.
c) dražilo, drastilo, mik, čar, privlačnost: quae aviditatem naturali sale augent PLIN.

Opomba: Predklas. in poklas. (a redko) tudi n. Predklas. soobl. sale -is, n: ENN., VARR. AP. NON.

sēnsus -ūs, m (sentīre)

I. v fizičnem smislu

1. čut(enje), občutek, občutje, zaznava(nje), vtis, zapažanje, opažanje: PLIN. idr., si quis sensus est in morte CI., mors eripit sensum doloris CI., moriendi sensum celeritas abstulit CI., si voluptatis sensum capit CI., sensum accipere oculis CI. vtis, parĕre sensūs CI., (sc. Niobe) posuit sensum suae facta mali O.

2. occ. čut, občutek = začutitev, zaznava(nje), opažanje: utere igitur argumento tute ipse sensus tui CI. iz svojih izkušenj, ut oppidanos a sensu eius (sc. operis) averteret CU., carent omni sensu alio quam cibi et periculi PLIN., non sine sensu captivitatis FL.

3. meton. čut, občutek, občutje, občutljivost, občutnost: ARN., LACT. idr., neque enim ullus est sensus in corpore CI., sensus videndi, audiendi CI. = sensus oculorum atque aurium L., SEN. PH. vid (in) sluh, tactus corporis est sensus LUCR., si superest aliquis post funera sensus O., illa sensus omnis expertia CU. brezčutne stvari, sensum voluptatemque percipere PLIN. IUN.; v pl.: sensus autem interpretes ac nuntii rerum in capite ... collocati sunt CI., omnes animi et corporis sensus CI., res subiectae sensibus CI.; occ. zavest, zavedanje, zavestnost, zavednost, v pl. = čuti: sine mente ac sine ullo sensu iacebant CI., timor abstulit omnem sensum animumque O., omnem sensum alicui excutere CU., omnem sensum alicui eripere CAT., mero sensibus victis CU., a mero redeunt in pectora sensus O. –

II. v nravstvenem, moralnem smislu

1. notranji občutek, čut za kaj, čustvo: sensus amoris, amandi, diligendi CI., adsiduitate molestiarum sensum omnem humanitatis amittimus CI., vultus sensus animi plerumque indicant CI., sensus malorum publicorum adimuntur L. čut za ..., quis tibi tunc, Dido, sensus? V. kaj si ... čutila?, pectore sensus vertuntur varii V., verba, quibus voces sensusque notarent H.; poseb. sensus communis ali communis sensus vsem ljudem skupni, tj. naravni, prirojeni čut za dostojnost, obzirnost: communis ille sensus in aliis fortasse latuit CI., sit in beneficio sensus communis SEN. PH., sensum ipsum, qui communis dicitur Q., rarus sensus communis in illa fortuna IUV.; occ. kot ret. t. t. sočutje, sočustvo, sočustvovanje, čustvenost, afekt, afektiranost, razvnetje, razvnetost, ganjenje, ganjenost, etos: ut (sc. oratio) sensus, ut doloris habeat, quantum opus sit CI. da ima potreben etos in patos, res cum sensu tractata, sensu multum efficitur, sensibus permoveri CI.

2. meton. občutje, mišljenje, misli, miselnost, značaj, temperament, razpoloženje, mentaliteta, prepričanje, nastrojenost, nastrojenje, nazor, naziranje, mnenje, stališče, gledišče, gledanje, usmerjenost, naravnanost (poseb. v političnem smislu): sensus civium, populi CI., vulgaris popularisque (preprostega ljudstva) CI., non sum tam vestri sensus ignarus CI., erat eodem quo Alcibiades sensu N. bil je istega političnega mišljenja kakor Alkibiad, bil je Alkibiadov (politični) somišljenik, totis castris unus omnium sensus CU.; sensus communis in v pl. communes sensus obče (splošno, javno) mišljenje, občutje, pojmovanje, (raz)umevanje, naziranje, dojemanje: consuetudine communis sensus abhorrere CI., oratio ex communibus sensibus ducta T. v skladu z najsplošnejšimi občutji. –

III. v umskem, duhovnem smislu

1. (raz)umevanje, um, razum, okus za kaj, sodba, mnenje, presoja, presodek, razsodnost, presodnost: in his rebus aliquem sensum habere CI., alterum carere sensu, alterum meliore esse sensu CI. je razumnejši, sine sensu facere H., rudis et inconditus sensus CU., omnibus sensibus orbus VELL.

2. meton.
a) nazor, mnenje, sodba, misel, stališče, ideja: nostri sensus in pace et in bello congruebant CI., haec oratio longe a nostris sensibus abhorrebat CI., intimos sensus civitatis exprimere CI., eloquentiam in paucissimos sensus detrudere CI., suos sensus aperire N., abditos sensus speculari L., sensus reconditi PLIN. IUN., irrumpunt optimi nonnumquam sensus Q., sensibus celeber, verbis rudis VELL.
b) pamet, razum, miselnost: num sine sensu, tempore num faciant alieno H., sensus moresque repugnant H., animal sensu caret DIG.; poseb. sensus communis ali communis sensus (omnium) zdrava človeška pamet, zdrav človeški razum: SEN. PH. idr., valeret communi sensu omnium CI., sensum communem abstulit PH., communi sensu plane caret H.
c) pomen, vsebina kake besede ali spisa: SERV., TERT., AMM. idr., is verbi sensus, vis ea vocis erat O., nec testamenti potuit sensus colligi PH., egregie dicta circa eundem sensum SEN. PH., verba duos sensus significantia Q., aliud verbis, aliud sensu ostendit Q., versuum sensus atque ordo GELL.
d) konkr. z besedami izražena misel, stavek, perioda, sestavje: aliqui sensus vehemens et acer Q., verbo sensum cludere multo optimum est Q., sensus ut sint ordine collocati, elaborandum est Q., sensus toti, quem ad modum coeperunt, desinunt Q., communes sensus (= loci communes) T. obči, vsakdanji izreki, vsakdanjščine, vsakdanjosti.

Opomba: Gen. sg. sensui: IT.

sententia -ae, f (sentīre)

1. mnenje, misel, zamisel, mišljenje, miselnost, predstava, ideja, nazor, pogled na kaj, namen, volja, sklep, sodba: haec sententia vicit L., non prima, sed melior sententia vicit PLIN. IUN., ea sententia valuit T., quae te sententia vertit? V. kaj te je nagnilo (prepričalo)?, hanc sententiam plurimi secuti sunt N., quoniam sententiae atque opinionis meae voluistis esse participes CI. mojega nazora in mnenja (mišljenja), de dis immortalibus habere stabilem certamque sententiam CI., sententiam fronte tegere CI., sententiam aperire CI., sententiam mutare CI., de sententia decedere CI., in sententia manere, permanere, perseverare, perstare CI., sententiam exquirere S., sententiam cognoscere, probare C., deorum sententia N. volja, si honestatem tueri sententia est CI. volja, sklep, sicinest sententia? TER. ali je to tvoj sklep?, stat sententia TER. sklenjeno je, moja volja je, moj sklep je, sic stat sententia (kot vrinjeni stavek) O. tako je sklenjeno, taka je volja, tak je sklep, stat sententia (z inf.) L., O., sententia stat Hannibali L., sententiis abundans CI. poln (dobrih) misli, poln idej, praeter sententiam PL. proti dobrohotnosti (naklonjenosti), meā sententiā PL., TER., CI. po moji(h) misli(h), po mojem mnenju, de (ex) sententia alicuius CI. po misli(h) (mnenju) koga, meā (nostrā) ex sententiā PL., CI. EP., še pogosteje samo ex sententiā PL., TER., CI. po misli(h) = po (moji, naši) volji (srčni želji), v skladu z mojimi (našimi) mislimi (z mojo (našo) srčno željo), vir ex sententia ambobus S. obema po volji; v enakem pomenu tudi ex animi sententia CI.; kot besedilo prisege ex animi mei (tui, sui) sententia po mojem (tvojem, svojem) trdnem prepričanju, po moji (tvoji, svoji) najboljši vednosti in vesti, na mojo (tvojo, svojo) vest, pri moji (tvoji, svoji) vesti ipd., npr. iurare CI. idr.; od tod dvoumje v odgovoru Lucija Porcija Nazike na vprašanje cenzorja Katona: ex tui animi sententia (pri tvoji vesti), tu uxorem habes? Non hercule, inquit, ex animi mei sententia CI. = pri moji vesti ne, pa tudi = ne po svoji volji; potem ex animi mei sententia kot rotitev nasploh = pri moji vesti, pri moji veri: me quidem ex animi mei sententia nulla oratio laedere potest S.; pl. sententiae mnenja, misli, glasovi: variis dictis sententiis, quarum pars ... censebant C., sententiae numerantur, non ponderantur PLIN. IUN.; preg.: quot homines, tot sententiae TER., CI. kolikor glav, toliko misli, kolikor ljudi, toliko čudi; včasih = splošne ali poglavitne misli: alicui tantummodo locos ac sententias disputationis tradere CI., eius disputationis sententias memoriae mandavi CI.; occ. sententia = mišljenje, miselnost, načelo, vodilo: Aristippi H., voluntatum, studiorum CI.

2. uradno, javno v kakem zboru oz. na zborovanju izjavljeno mnenje
a) (v senatu) mnenje, glas, glasovanje, odločitev, odločba, sklep, včasih = nasvet, predlog: liberis sententiis C. ob svobodnem glasovanju, victi paucis sententiis L., ex senatus sententia interfectus est CI., factum est senatus consultum in meam sententiam CI. EP. predlog, sententiam dicere, ferre CI. ali dare L. izreči svoje mnenje, glasovati, exquirendae magis sententiae quam dandae L., sententiam referre CI. poda(ja)ti, in sententiam alicuius discedere L. ali in sententiam alicuius pedibus ire CI., S., L. ali samo in sententiam alicuius ire L. pristopiti k mnenju koga, prista(ja)ti na mnenje koga, pritegniti (pritegovati) komu, pridružiti (pridruževati) se mnenju koga, pritrditi (pritrjevati) komu, strinjati se s kom, in eandem sententiam ire L. prav tako (enako) glasovati, sententiam rogare (v pass. sententiam rogari) CI., L. vprašati za mnenje, dati na glasovanje, pozvati h glasovanju, sententiam dividere SEN. PH., sententiae loco dicere SEN. PH., PLIN. IUN., T. glasovati, ko pride kdo na vrsto (za glasovanje), pro sententia dicere, ut ... T. glasovati za to, da ..., ego pro sententia mea hoc censeo SEN. PH. jaz glasujem za to.
b) (o sodniku in o ljudstvu na ljudskih skupščinah) glas, glasovanje, izrek, mnenje, sodba, razsodba, razsodilo: ex consilii sententia in custodiam coniectus N., condemnatur perpaucis sententiis CI., servus ille innocens omnibus sententiis absolvitur CI., sententiis paribus reus absolvitur SEN. PH. ali ubi paris numeri sententiae fuissent, praeponi absolutio damnationi solebat AUG. ob enakem številu glasov, kadar je (bilo) enako število glasov, sententiam pronuntiare C. oznaniti (naznaniti, razglasiti) sodbo, sententiam dicere CI. izreči ali oznaniti sodbo, sententiam ferre CI. glasovati, soditi, de quo vos, iudices, sententiam per tabellas feretis CI., mares pro Neptuno, feminae pro Minerva tulere sententias AUG., de eventu fortuna iudicat, cui de me sententiam non do SEN. PH. se ne pridružujem glasovanju, ne dajem svojega glasu; o ljudstvu na volitvah (komicijah): populus Romanus sententiam non tulit CI.

3.
a) abstr. „um“ kake besede, smisel, pomen, pojem, misel ali vsebina kakega govora, spisa: internoscere, verborum sententia quae sit LUCR., verbum potest in duas pluresve sententias accipi CORN., eum continenter verbum non in eadem sententia ponitur CI., quod Stoici dicunt, id habet hanc sententiam CI., dixit versum Graecum eadem sententia, quā etiam nos habemus Latinum CI., sub voce sententiam subicere CI. spajati pojem z besedo, multa a Caesare in hanc sententiam dicta sunt C. v tem smislu, in hanc sententiam loqui CI. ali respondere L. v tem smislu, takole, in quo (sc. epigrammate) haec erat sententia N., sententia contionis CI., litterarum CU.
b) konkr. z besedami izražena misel, stavek, poved, perioda, sestavje: de singulis sententiis breviter disputare CI., est brevitate opus, ut currat sententia H., initia et clausulae sententiarum Q.; occ. rek, (učni) izrek, (učno) pravilo, (poučni) nauk, geslo, parola poseb. moder izrek, tehten izrek, znamenita misel, rek, reklo, pregovor, poslóvica, prislóvica, senténca: concinnae acutaeque sententiae, acutae crebraeque sententiae CI., sapientibus sententiis gravibusque verbis ornata oratio CI., in illis selectis Epicuri brevibusque sententiis CI., subiti ictus sententiarum SEN. PH., sententiae rectae, falsae Q., (sc. Euripides) sententiis densus Q. bogat z (iz)reki (mislimi), sententia dia Catonis H. = z božansko modrostjo (božansko modro) govoreči Kato(n).

Sīdōn -ōnis, f (Σιδών -ῶνος in -όνος) Sidón, najstarejše in najimenitnejše feničansko mesto severno od Tira (Tyrus); že v Homerjevem času je slovelo po trgovini, pomorstvu in umetnostih (zdaj ṣaida): Ci. ep., Cu., V. (z acc. Sīdōna), O. in Lucr. (z abl. Sīdōne), Sil. (z abl. Sīdŏne), Lucan., Mel., Plin., Iust. Od tod adj.

1. SĪdō̆nius 3 (Σιδώνιος, pesn. Σιδόνιος) sidónski, tudi tírski (ker je Tir (Tyrus) sidonska kolonija): moenia O., urbs (= Tyrus) V., Antipater Sidonius Ci., Plin., Q., Val. Max. iz Sidona, tudi samo Sidonius Ci. Sidonec, ostrum H., O.; pesn. =
a) rdeč, škrlaten, bagren (Sidon in Tir sta slovela po svoji proizvodnji škrlata): chlamys V., amictus O., Stat., mitra, palla, vestis Pr.
b) feničánski: Dido, patres V., hospes (= Cadmus) O., rates O., nautae H., murex Tib., concha Mart., aenum Sen. tr., Sidonius raptus Stat. Feničanke Evrope, Sidonio taurus amore calet Mart. do Feničanke Evrope.
c) kartažánski, kartáginski (ker je Kartagino ustanovila Feničanka Didona): equus V., cuspis, miles, duces Sil.
d) tébski, tebánski (ker je Feničan Kadmos (Cadmus) ustanovil mesto Tebe v Bojotiji in tam sezidal tebanski grad, po njem imenovan Cadmēa): comites O., turres Stat; subst.
a) Sīdōnia -ae, f Sidónija, sidonsko obmestje: Iust.
b) Sīdōniī -ōrum, m (Σιδώνιοι) α) Sidón(ij)ci, preb. Sidona: id oppidum (sc. Leptis) ab Sidoniis conditum est S. — Soobl. Sīdonēs -um, m (Σιδόνες): Cu. β) Tírci: Cu. γ) pesn. = Feničáni: O. (Fast. 3, 107).

2. Sīdōnicus 3 (Σιδωνικός) sidónski: legum cultusque pleraque Sidonica S.

3. Sīdō̆nis -idis, f sidónska, tírska, feničánska: concha O. tirska, tellus O. = Fenicija; kot subst. Sidónka, Feničánka = Didona: O., ali njena sestra Ana: O., Sil., ali Evropa: O., Stat.

sileō -ēre -uī (—) (iz kor. *sē[i]- popuščati, puščati v miru; prim. lat. sinō2, got. ana-silan popuščati, nehati, utihniti)

1. molčati, biti tih(o), umolkniti, obmolkniti; abs.: silete et tacete Pl., lingua sile O., optimum quemque silere L., silens ac prope mutum agmen incessisse L., muta silet virgo O., locus ille silentibus aptus O., in avito suburbano obstrepentīs forte ranas silere iussit Suet., sedentibus ac silentibus cunctis Suet.; z de: ceteri de nobis silent Ci., de re publica ut sileremus Ci.; brezos.: de iurgio siletur Ter., silebitur toto iudicio de maximis illius furtis Ci., quoniam de utraque (sc. vitā morteque) siletur S. Od tod adj. pt. pr. silēns -entis molčeč, molčečen, tih, tihoten: silenti agmine L., Cu., coetu silenti Val. Fl.; poseb. evfem. o pokojnikih: umbrae silentes V., animae silentis Pr., populus silens Cl.; tako tudi subst. silentēs -um, m molčeči = umrli, rajn(k)i, pokojni(ki) v podzemlju: rex silentum (= Pluto) O., Cl., sedes silentum O. = podzemlje, pia turba silentum Val. Fl., silentum concilium V., coetus silentum Lucan.; toda: (sc. Pythagoras) coetusque silentum dictaque mirantum magni primordia mundi et rerum causas … docebat (sc. svoje učence, pitagorejce, ki so morali od 2 do 5 let molčati, preden so bili sprejeti v Pitagorov „red“) O. Adv. silenter molče, tiho: Vulg., Eccl.

2. trans. zamolč(ev)ati, molčati o čem, zatajiti (zatajevati), ne omeniti (omenjati) česa, ne (spre)govoriti o čem: tu hoc silebis Ci. ep., ea merita silere non possum Ci., silere nefas Cu., facti culpam O., fortia facta silendo O., nec te, iuvenis memorande, silebo V., neque te silebo, Liber H., nulla me tellus silet Sen. tr.; v pass.: Plin., Plin. iun., Amm. idr., ea res, via, vitium siletur Ci., quod ego … facile patior sileri Ci., per quem tria verba silentur O., mala causa silenda est O., sileantur fraudenturve laude suā L., rei publicae tempora, quae sileri Agricolam non sinerent T.; z odvisnim vprašanjem: qua tulerit mercede, sile O.; z inf.: ut sileat verbum facere Auct. b. Hisp. da ne zine niti besedice. Od tod subst. gerundiv silenda -ōrum, n kar je treba zamolčati, skrivnosti, tajnosti, misteriji, otajstva: si coacta caritate eius silenda enuntiasset L., arcana et silenda Cu.

3. metaf.
a) (o neživih subj.) molčati, biti tih(o), mirovati (večinoma pesn.): silent late loca V. daleč naokoli je vse tiho, intempesta silet nox V., silet campus, aequor V., mare Val. Fl., immotaeque silent frondes, silet umidus aër O., aura silet Col., unde hiemes ventique silent Stat., diem quoque tepidum silentemque a ventis eligat Col., siluere venti Sen. tr., cuncta silent O., neque si chartae sileant, quid bene feceris, mercedem tuleris H.
b) biti tih(o), mirovati, ne biti aktiven, ne biti dejaven, praznovati, biti brez dela (brezdelen), (pre)nehati, (pre)nehovati, (pre)nehavati, ponehati (ponehovati, ponehavati), biti brez veljave, ne imeti veljave, ne veljati; o neživih subj.: silent leges inter arma Ci., leges bello siluere coactae Lucan., silent carmina Lucr., ne sileret sine fabulis hilaritas Petr., si quando ambitus sileat Ci., dum silent virgae Col. še ne brstijo; o živih bitjih: silent diutius Musae Varronis Ci., cum refovet fixaque silet Gradivus in hasta Val. Fl., nec ceterae nationes silebant T., pulsi per longa saecula siluerunt immobiles (sc. hostes) Amm. Od tod adj. pt. pr. silēns - entis molčeč, tih, miren: luna silenti Ca., Col., silenti nocte V., silente nocte Tib., nocte silenti O., Petr., silente caelo Plin., dumisque silentibus errat V., luci silentes Sil., venti silentes Col., quercus silentes Lucan. ki ne dajejo prerokb, ki ne prerokujejo, unda silens Val. Fl., materia silens Plin. les, ki ne poka, aerarium silens et quietum Plin. iun., anni silentes Cl. leta molčanja (pri pitagorejcih; gl. zgoraj pod 1.), ova silentia Col. v katerih se še ne gibljejo piščančki; o rastl. = še ne brsteč: flos, sarmentum, surculi, vineae Col.

Sinda -ae, f (Σίνδη) Sínda

1. mesto v vzhodni Pizídiji. Od tod preb. Sindēnsēs -ium, m Sínd(ij)ci, Sindán(c)i, Sindén(c)i: L.

2. mesto v Sindiki, imenovano tudi Sindos -ī, f Sínd(os): Mel. Od tod preb. Sindonēs -um, m Síndon(c)i, Sindošáni: Mel.

Sīren -ēnis, acc. -ēna, f (Σειρήν)

1. Siréna, večinoma pl. Sīrēnēs -um, acc. -ēnēs in -ēnăs, f Siréne, (pri Hom. dve, pri poznejših piscih tri) Ahelojeve hčere, Prozerpinine družice pri igri; pozneje so si jih predstavljali kot ptice z dekliškimi glavami, ki so bivale ob južni obali Italije, vabile z omamnosladkim petjem mornarje k svojim klečem in jih tako ugonabljale; v sg.: Sil., Sen. tr., M.; metaf.: Cato grammaticus Latina Siren Poeta ap. Suet., nullam Sirena flagellis comparat Iuv. ne enači najlepšega sirenskega petja s pokanjem biča, vitanda est improba Siren, desidia H. zapeljivka; v pl.: Hyg., Sirenum cantus Ci., Sirenum voces … nosti H., Sirenas in antro esse puta O., Sirenum lacūs Pr., Sirenum scopuli V., O. ali Sirenum petrae Mel. otoki (kleči) Siren, trije skalnati otočki ob jugozahodni obali Kampanije med Surentom in Kaprejami (gr. Σειρηνοῦσσαι, v novejšem času imenovani Licosa, S. Pietro in la Galetta), Sirenum promunturium Plin. — Poznolat. soobl. Sīrēna -ae, f; v pl.: Tert., cantus Sirenarum Ambr., mortifera Sirenarum carmina Hier., scopuli Sirenarum M. — Od tod adj.
a) Sīrēnēus 3 (Σειρήνειος) sirénski = čaroben, čaroven: cantus Hier.
b) Sīrēnis -idis, acc. -ida, f sirénska: supra Sirenida rupem (= supra Sirenum scopulos) Prisc.
c) Sīrēnius 3 (Σειρήνιος) sirénski: scopuli Gell., Amm. —

2. sīrēnēs -um, f siréne, vrsta trotov (fuci): Plin.

skorajda [ô] nahezu, praktisch; (da ne rečem) um nicht zu sagen

skrb|eti¹ [é] (-im) sorgen (za für), Sorge tragen für, sich kümern um; (jemanden) umsorgen; za dijake, invalida ipd.: betreuen; (oskrbovati) (jemanden) versorgen, materinsko: bemuttern
skrbeti za čigavo hrano (jemanden) beköstigen, verköstigen
skrbeti za to, da kdo kaj naredi: (etwas) veranlassen
skrbeti za razpoloženje Stimmung machen
skrbeti za senzacije für Schlagzeilen sorgen, Schlagzeilen liefern
skrbeti za zarod živalstvo, zoologija Brutpflege betreiben
institucija, ki skrbi za javni red die Ordnungsbehörde

slepomiši|ti (-m) um (etwas) herumreden, herumdrucksen, (etwas) vorspiegeln

solidi-pēs -pedis (solidus in pēs) celo (eno) kopito imajoč, celokopiten, enokopiten; pl. subst. solipedēs -um, m enokopitarji, celokopitarji, lihoprsti kopitarji, enoparkljarji (naspr. bisulci dvoparkljarji, sodoprsti kopitarji): contra naturam solidipedum aut bisulcorum Plin.

Statellī (L.) ali Statiellī (Plin.) -ōrum, m Statél(c)i, Statiél(c)i, ljudstvo v Liguriji; njihovo glavno mesto so bile Aquae Statiellōrum ali Aquae Statiellae Statiélske Toplice (zdaj Acqui): Plin. Od tod

1. adj. Statellās -ātis statélski: in agro Statellati L.; subst. Statellātēs -um, m = Statellī Statél(c)i, Statiél(c)i: L.

2. subst. Statiellēnsēs -ium, m Statél(c)i, Statiél(c)i, Statielánci (Statielénci): Brutus in Ci. ep.

strōma -atis, n (tuj. στρῶμα) pravzaprav odeja, preproga; od tod (ker so bile preproge pretkane z raznimi podobami) metaf. pl. strōmata -um, n strómata = odéje, prepróge = spisi raznovrstne vsebine: Hier.

Suessiōnēs -um, m Svesión(c)i, galsko pleme v krajini današnjega mesta Soissonais: C., Hirt., Plin. — Soobl. Suessōnēs -um, m Svesón(c)i: Lucan.

sug-gerō -ere -gessī -gestum (sub in gerere)

I.

1. dati (dajati) spodaj (pod), poddati (poddajati), podde(va)ti, spraviti (spravljati) pod kaj, podložiti (podlagati), podklasti (podkladati), podstaviti (podstavljati): flamma virgea suggeritur costis undantis aëni V.; pren.: invidiaeque flammam ac materiam criminibus suis suggerere L. s svojimi obdolžitvami podlagati zavisti plamen in gorivo.

2. occ. (z oslabelim pomenom prepozicije) priskrbeti (priskrbovati), preskrbeti (preskrbovati), oskrbeti (oskrbovati), poda(ja)ti, prinesti (prinašati): his rebus sumptum Ter., omnium rerum apparatūs Auct. b. Alx., suggere tela mihi V., quibus (sc. animalibus) si cibum suggeras, iacent T., suggerere ructanti pinnas rubentes Mart.; abs.: aliae (sc. apes) struunt, aliae poliunt, aliae suggerunt Plin.; metaf.
a) nabaviti (nabavljati), priskrbeti (priskrbovati), preskrbeti (preskrbovati), dobaviti (dobavljati), dostaviti (dostavljati), (po)nuditi, dati (dajati), čemu dati (dajati) ali (po)nuditi ali omogočiti (omogočati) priložnost (možnost): madida quae mihi adposita in mensam miluinam suggerant Pl., prodiga divitias alimentaque mitia tellus suggerit O., ego subinde suggeram, quae vendatis L., suggerunt affatim ligna proximae silvae Plin. iun., lacus piscem, feras silvae … studia altissimus iste secessus affatim suggerunt Plin. iun. jezero daje možnost za ribarjenje … , ea res suggeret materiam interrogationi Q. ultro se suggerentibus causis Fl.
b) (skrivaj, potihem, potiho(ma)) svetovati kaj, (posredno, prikrito) svetovati, (posredno, prikrito) predlagati, narekovati, spomniti (spominjati) na koga, kaj, navdihniti (navdihovati) komu kaj, koga s čim, govor o čem sprožiti (sprožati), zače(nja)ti, nače(nja)ti o čem, sugerírati kaj: quos (sc. questūs) in tali casu dolor suggerit Cu., suggerere quaedam de re publica Aur., restitutionem Ulp. (Dig.); s finalnim stavkom: Ulp. (Dig.); abs.: suggerente coniuge Aur. po nagovarjanju (prišepetavanju) svoje soproge, suggerente irā Aur. po navdihu svoje ne(je)volje = v svoji ne(je)volji; od tod subst. pt. pr. suggerentēs -(i)um, m navdihovalci, prišepetovalci: pro invidia suggerentum Veg. —

II. naštevajoč uvrstiti (uvrščati), priključiti (priključevati), povezati (povezovati), privrstiti (privrščevati, privrstovati), za kom ali čim omeniti (omenjati), pristaviti (pristavljati), dostaviti (dostavljati), prida(ja)ti, doda(ja)ti: (sc. auctores) Bruto statim Horatium suggerunt L., ut quidam annales … nihil praeter nomina consulum suggerant L., hos consules Piso Q. Fabio et P. Decio suggerit biennio exempto, quo … L.; metaf.: huic incredibili sententiae ratiunculas suggerit Ci., verba, quae desunt, suggesta sunt Ci., singulis generibus argumentorum copiam suggerunt Ci., suggerebantur etiam saepe damna aleatoria Ci. k temu so pogosto prišli še … ; occ. skrivaj povzročiti (povzročati) komu kaj: Druso ludus est suggerendus Ci. ep. Druzu jo moramo skrivaj zagosti., Druza moramo skrivaj potegniti za nos. —

III.

1. od spodaj navzgor spraviti (spravljati), (na)kopičiti (nakopičevati), nanositi (nanašati): fidaque suggestā castra coronat humo Pr. z nasipom; od tod subst. pt. pf. suggestum -ī, n nanošeno vzvišeno mesto, vzpetina, vzvišek (iz prsti, kamenja idr.): ex suggesto … prodeunt anates in stagnum Varr.; poseb. vzpetina, vzvišek za javno govorjenje (pred ljudstvom), govorniški oder, govornica, govorišče, tribuna: neque illud suggestum, in quo causam dixerat, ascendenti … signum illum datum Ci., cum in communibus suggestis consistere non auderet Ci.

2. occ. visoko (z)graditi, visoko (se)zidati, visoko pozidati: celsis suggesta theatra columnis Sil.

summās -ātis, m, f (summus) eden ali ena izmed najvišjih oseb, prvak, prvakinja, imenitnik, imenitnica, odličnik, odličnica, dostojanstvenik, dostojanstvenica, kot adj. odličen, imeniten, dostojanstven: vir, viri Pl., Sid., Amm., matronae Pl., dea Ap., virgo summas regionis Ap., puella Sid. Od tod subst. summātēs -um, m najvišji možje, najimenitnejši (možje): Amm.

superus 3 (super)

A. pozitiv zgoraj stoječ, zgoraj ležeč, (z)gornji, pozémski, pozêmeljski, nadzêm(elj)ski (naspr. īnferus spodnji, dolnji, podzemski, podzemeljski)

1. redkeje v sg.: limen Pl., Nov. ap. Non., lumen Enn. ap. Macr., V., Lucr., pars Lucr., mare superum Pl., Ci., Mel., Plin. ali superum mare Suet. zgornje (Zgornje) morje = Jadransko morje (naspr. mare inferum = Tirensko (Etrur(ij)sko) morje), v pismih tudi samo superum: iter ad superum, navigatio infero Ci. ep.; superi regnator Olympi V., supero caelicolûm regi V., inferus an superus tibi fert deus funera, Ulixes? L. Andr. ap. Prisc., Iuppiter superus (naspr. Iuppiter inferus = Pluto) Cat., Sen. tr. Pogosto v adv. abl. sg. f superā in (sinkop.) suprā (gl. suprā); kot subst. sg. n de superō Pl., Lucr. ali ex supero Lucr. od zgoraj. — Redka soobl. super -era -erum: super inferque vicinus Ca., quam (sc. naturam) totus habet super ignis Lucr. —

2. pogosteje (klas. v večini primerov) v pl.: spectatores rerum superarum et caelestium Ci., superae sedes O. nebeška, superis regnis detrudere Iovem V., superis ab oris V. z (z)gornjega sveta, superas evadere ad auras V. k pozemskim (pozemeljskim, dnevnim) sapam, na zgornji svet, superas caeli venire sub auras V., di superi atque inferi Pl., omnes di superi inferi Ter., di superi et inferi Ci., superi divi V., di superi H., superis deorum gratus et imis H. Kot subst.
a) superi -ōrum (pesn. večinoma -ûm), m α) (sc. dii) zgornji (pozémski, pozêmeljski, nadzemeljski, nebeški) bogovi, nebeščani, potem bogovi nasploh: flectere si nequeo superos, Acheronta movebo V., quae superi manesque dabant V., multum ille et terris iactatus et alto vi superûm V., aspiciunt superi mortalia O., rex superûm trepidare vetat O., superorum numina O., quis … digne scripserit … Tydiden superis parem? H., vota movent superos Pr. β) zgornji svet, ljudje na zemlji, zemljani (naspr. īnferi podzemlje, podzemljani): hic multum fleti ad superos … Dardanidae V. na zgornjem svetu, na zemlji (= od zemljanov) objokovani, viden, ut … (sc. Romulum) pater ipse suo superûm iam signat honore? V., quam apud superos habuerat magnitudinem (sc. Pompeius), illibatam detulisset ad inferos Vell. γ) (še) živi, (še) živeči (naspr. mrtvi, rajni(ki), pokojni(ki)): Vell.
b) supera -ōrum, n zgornje, višina: nihil habent haec genera proni et supera semper petunt Ci., ut omnia supera infera, prima ultima media videremus Ci., supera alta V. zgornji predeli, nebeške višine (višave), supera ardua V. zgornje višine, supera convexa V. nebesni obok.

B. komparativ superior -ius

1. bolj zgoraj (višje) se nahajajoč (ležeč, stoječ), (bolj) (z)gornji, višji (naspr. inferior -ius): in superiore qui habito cenaculo Pl., deiectus vero qui potest esse quisquam nisi in inferiorem locum de superiore motus? Ci., inferiore omni spatio vacuo relicto superiorem partem collis … densissimis castris compleverant C., legionis nonae et decimae milites … confectos Atrebates … ex loco superiore in flumen compulerunt C. ali de superiore loco in eum impetum faciunt C. z višine, od zgoraj, tota domus superior vacat Ci. ep., superior pars Corn., fluminis pars L., pars aedium N., vada L., mare superius (mare superum) L., regio C., loca C. višje ležeče zemljišče, višje ležeče področje, višje ležeč položaj, labrum C., molares Col. zgornji kočniki, ex superiore fastigio Cu., Moesia superior Eutr. Zgornja Mezija; n pl. subst.: cuius (sc. muri) ima saxo, superiora crudo latere sunt structa Cu. spodnji deli, zgornji deli; occ.
a) de loco superiore dicere ali agere Ci. s sodnega stola, s sodnega odra (kot pretor); toda: agere beneficio populi Romani de superiore loco Ci. ali e superiore loco contionari Ci. = de rostris z govorniškega odra, z govorišča; prim.: meos multos et illustres et ex superiore et ex aequo loco sermones habitos Ci. ep. tako s sodnega stola (odra) kot tudi v navadnem življenju, sive ex inferiore loco sive ex aequo sive ex superiore (sc. loquitur) Ci. (gl. inferior in aequus).
b) (v kakem spisu) predhoden, spredaj (zgoraj) se nahajajoč, prejšnji (naspr. inferior sledeč, naslednji): scriptura superior Ci., exemplum superius, duo superiores libri Lact.

2. metaf.
a) (časovno) prejšnji, pretekel, nekdanji, minul: annus Ci., C., Suet., anno superiore Ci., N., superioribus annis S., superioribus diebus Ci., C., quid proxima, quid superiore nocte egeris Ci. zadnjo, predzadnjo noč, aetas Ci. višja starost, postaranost, priletnost, ostarelost, starost, omnes aetatis superioris C. vsi priletnejši (možje), pastores aetate superiores Varr. starejši (naspr. pueri), superiorum (sc. hominum) aetas Ci. ljudi, ki so prej živeli; od tod superior (sc. aetate) o istoimenskih osebah = starejši: superioris filius Africani Ci., ad illius superioris Africani in re gerunda celeritatem Ci., superior Dionysius Ci., N.; tempus superius (naspr. tempus posterius) Ci., superioribus temporibus Ci. ep., cum sentiret neque libere neque vere sibi de superioribus (sc. temporibus, naspr. inferiora tempora) tradendi potestatem relictam Suet., in superiore vita Ci., superior vir, uxor, superiores nuptiae Ci., comitia, leges, coniuratio, bellum, facinus Ci., factum superius, superiora aestiva Hirt., superioribus proeliis exercitati C., cuique superiorum regum … gloria par L., superior crudelitas, superioris solis defectiones N., addunt ad superiores totidem naves N. prejšnjim ladjam = ladjam, ki so že bile, ki so jih že imeli, superius genus Pl. prej omenjena, ut dixi superius (adv.) Pl. prej (= (bolj) zgoraj); kot subst. m. pl.: frumentum sumpsit sicuti superiores Ci. kakor njegovi predniki (predhodniki); kot subst. n. pl.: superiora illa, quamquam ferenda non fuerunt, tamen, ut potui, tuli Ci. tiste (one) prejšnje prigodke.
b) (po dostojanstvu, činu, stanu, redu) višji, odličnejši: ut ii, qui superiores sunt, summittere se debent in amicitia: sic quodam modo inferiores extollere Ci., qui monent, ut quanto superiores simus, tanto nos geramus summissius Ci., superioris etiam ordinis nonnulli C. nekateri (častniki) višjega čina, nekateri višji poveljniki, nonnulli ex inferioribus ordinibus … virtutis causā in superiores erant ordines … traducti C.; z abl.: honoris gradu superior, superior factus ordine Ci. ep.; kot subst. m. višji, nadrejeni, predstojnik: premendoque superiorem … sese extollebat L., cui omnem honorem ut superiori habuit Vell., invident autem homines maxime paribus et inferioribus … ; sed etiam superioribus invidetur Ci., superbia viri aequalium quoque, adeo superiorum intolerantis T.
c) (po dobrih lastnostih, veljavi, moči in drugih prednostih) imenitnejši, izvrstnejši, mogočnejši, močnejši, druge v čem prekašajoč, druge presegajoč, nadvladujoč nad kom, čim ali koga, kaj, prevladujoč (nad kom, čim), obvladujoč koga, kaj, zmagujoč (nad kom, čim), zmagovit, premagujoč koga, kaj, kot zmagovalec: aliquis superior Ci. imenitnik, imenitnež, superior contra improbos Ci., populus superior factus Ci. je zmoglo, je prevladalo, je nadvladalo, se, quo impudentius egerit, hoc superiorem discussurum Ci., superiores habebantur C., extemplo, simul pares esse coeperint, superiores erunt L. bodo prevladali (prevladovali) nad vami, in causā superiorem aliquem facere L.; poseb. kot voj. t.t. proelio superior discedere S. ali samo discedere superior N. priti iz boja kot zmagovalec, oditi z bojišča kot zmagovalec, iziti iz boja kot zmagovalec, zmoči koga, premagati koga, zmagati nad kom, ut nostri omnibus partibus superiores fuerint C. da so zmagali, da so bili zmagalci, hoc ipso fiunt superiores, quod nullum … acceperant detrimentum C. so zmogli, so premagali, res Romana erat superior L. je bila zmagovita, je zmagala, quo proelio fuit superior N. je ostal zmagovit, multo superiores bello esse coeperunt N. precej prevladovati (obvladovati, nadvladovati); pogosto z abl. (glede na kaj, po ali v čem): facilitate et humanitate superior Ci., pecuniis superiores Ci., loco, fortunā, famā superiores Ci., vi potius superiores quam iustitiā pares Ci., quod hostes equitatu superiores esse intellegebat C., causā superior L. za kogar govori pravica, komur v prid govori pravica. — Adv. superius, gl. suprā.

C. superlativ

I. superrimus (superrumus) 3 najvišji; to obl. navajata Varr. in Char. —

II. suprēmus 3 (prim. extrēmus: exterus, postrēmus: posterus)

1. (krajevno) najzgorn(j)ejši, najvišji, najskrajnejši, večinoma le pesn. in partitivno = najvišji del česa, vrh česa: supremus mons H., montes supremi Lucr., clamore supremos implerunt montīs V., rupes Sen. tr., arx Cl.; podobno: supremae Thetyos unda Mart.

2. (časovno) (najbolj) zadnji, (najbolj) poslednji; atrib. supremā nocte V., in te suprema salus V., manum supremam imponere bellis O. = končati vojno, supremis testamenti verbis T., iudicia (sc. hominum) suprema Plin. iun., Q. oporoke, tabulae Mart. oporoka, senecta suprema Plin. skrajna, visoka, siva, supremis suis annis Plin.; partitivno: sole supremo H. ob zadnjem sončnem siju, ob sončnem zahodu, nocte suprema Col. ob koncu noči. Poseb. o koncu življenja, obhajati (doživljati, preživljati) zadnji dan = umreti; od tod o vsem, kar je povezano s smrtjo: dies supremus Ci. zadnji (smrtni) dan, dan smrti, supremo vitae die Ci., supremo eius die Ci., supremā die H., diem obire supremum N., spoliatus illius supremi diei celebritate Ci. brez pogrebne svečanosti, prikrajšan za pogrebno slovesnost (za pogreb), hora suprema Tib. = supremum tempus H. zadnja ura, smrtna ura, ura smrti, supremo in tempore Cat., genitor digressu dicta supremo fundebat V., oscula suprema O. zadnji poljubi, poslovilni poljubi, mors suprema H. = supremus finis H. konec življenja, smrt = suprema funera O., mittit mille viros, qui supremum comitentur honorem V. ki naj bi ga (mrliča) častno spremljali, suprema munera V. zadnja (poslednja) čast, suprema officia Petr., T. pogreb, supremi tori O. mrtvaški oder, skolke, pare, supremus ignis O. grmada, supremi tituli Plin. iun. nagrobni napisi, supremum iter H. zadnja pot, suprema eius (sc. Augusti) cura Plin., in suprema ire Plin., Troiae sors suprema V. poguba, pogibel, uničenje, porušenje, razrušenje, razrušitev, dies regnis illa suprema fuit O., Phrygiae casus venisse supremos Cl.; enalaga: sociamque tori vocat ore supremo O. z umirajočimi usti, umirajoč, suprema versare lumina O. = versare supremo lumina motu O. poslednjič obrniti (obračati) oči. Pogosto kot subst. suprēma -ōrum, n
a) zadnji trenutki, zadnja (smrtna) ura, ura smrti, smrt, konec življenja: carmen, quo Germanici suprema defleverat T., agitare de supremis T. misliti na samomor, supremis adpropinquare ali admotum esse (bližati se) T., sentire suprema Plin., supremis divi Augusti Fausta quaedam … famem … portendit Plin., aliquem in supremis consolari Q.
b) zadnja (poslednja) čast, pogreb, pogrebna slovesnost (svečanost): cineri ingrato suprema ferebant (so izkazovali) V., cupido Caesarem invadit solvendi suprema militibus ducique T.
c) smrtni ostanki sežganega trupla, kosti, mrtvo truplo: supremis eius plures honores dati L. epit., habitus supremis honor T., humare suprema Amm.
d) poslednja volja, zadnje uredbe, oporoka, volilo: Icti., nihil primo senatus die agi passus est nisi de supremis Augusti T.

3. (po meri, stopnji, dostojanstvu)
a) najvišji, največji, najskrajnejši, skrajen, najhujši: supremum supplicium Ci., mulcta suprema Gell., macie confecta supremā ignoti nova forma viri V.; subst. suprēmum -ī, n skrajno, najskrajnejše: ventum ad supremum est V. namen in smoter je dosežen.
b) najvišji, najvzvišenejši, prevzvišen: supremus Iuppiter Pl., Ter., H. ali Iuppiter supremus Pl., Iunonis supremi coniugis templum Poeta ap. Plin., tu me … supremum habuisti comitem consiliis tuis Pl., supremus deus Lact.

4.
a) adv. acc. sg. n suprēmum zadnjič, zadnjikrat, poslednjič, poslednjikrat: Plin., Ps.-Q. (Decl.), animamque sepulcro condimus et magnā supremum voce ciemus V. (o trikratnem poslovilnem pozdravu vale), quae mihi tum primum, tunc est conspecta supremum O.
b) adv. abl. sg. n suprēmō zadnjič, poslednjič: anima exitura supremo Plin. —

III. summus 3, gl. summus.

symplēgas -adis in -ados, f (tuj. συμπληγάς) skupaj udarjajoča; kot subst.

1. nom. propr. pl. Symplēgadēs -um, f (Συμπληγάδες sc. νῆσοι) Simplegádi (f. du.), skalnata otočka pri Bizantiju na Bosporju, imenovana tudi Cȳaneae, ki sta (kot pravi mitološko izročilo) udarjala eden ob drugega in uničevala vse, kar je prihajalo vmes; ustavila sta se šele, ko je ladja Argo srečno preplula skozi njiju: O. (z acc. -adas), Mel., Plin., Hyg.; sg. Symplēgas Simplegáda: Lucan., Val. Fl. (z gen. -ados), Ven. (z gen. -adis), Cl. (z acc. -ada).

2. (šalj.) metaf. o ritnicah, ki tiščita ena ob drugo: sic constringuntur gemina Symplegade culi et nimias intrant Cyaneasque natis Mart., tergum, colla, umeros, luteae Symplegadis antrum, tam diuersa locis vaga carnificina pererrat Aus.

sȳrinx -ingis, acc. -inga, f (tuj. σῦριγξ)

1. trst; od tod kot nom. propr. Sȳrinx Sirínga, nimfa, ki jo je ljubil Pan; njene sestre so jo spremenile v trst: O. (= Canna dea Ap.). Soobl. sȳringa -ae, f
a) trst, kot medic. t.t. α) trst za vbrizgavanje in meton. vbrizgavanje: P. Veg. β) fistula, votel tvor: Plin. Val., Th. Prisc.; enako tudi v soobl. sȳringia -ae, f: Plin. Val. in sȳringiō -ōnis, f: Plin. Val.
b) kot nom. propr. Sȳringa -ae, f Sirínga = Sȳrinx: Serv.

2. pl. sȳringēs -um, f (pod)zemeljske razpoke ali votline, starejše póčenice: Amm.

šari|ti (-m) po čem: kramen in, (brkljati) stöbern in; z denarjem ipd.: um sich werfen