Franja

Zadetki iskanja

  • trifurcation [traifə:kéišən] samostalnik
    trifurkacija; cepljenje na tri veje
  • trīga -ae, f (nam. tri-iuga)

    1. trovprega, trovprežen voz, trojna vprega, trojka, starejše trojina, trojad: Ulp. (Dig.).

    2. metaf. trojica = tri stvari, tri reči: Arn.
  • trīgārius 3 (trīga) k trovpregi sodeč, trovprego zadevajoč, trovprežen, starejše trojinski, trojaden; le subst.

    1. trīgārius -iī, m voznik trovprege: Plin.

    2. trīgārium -iī, n
    a) církus, kjer se urijo trovprege in sploh konji v dirjanju, tekanju, dirkalna steza, dirkališče, dirjališče, tekališče, jahališče, jahalnica: Plin.
    b) trojka = število tri: M.
  • triglyphe [tráiglif] samostalnik
    arhitektura, zgodovina triglif, na tri polja razdeljena okrasna plošča (del dorskega friza)
  • trijámbornica ž,
    trijambornik m brod sa tri katarke, sa tri jarbola
  • tríkolesen -sna -o trotočkovni, sa tri točka
  • tríkrat pril. triput, tri puta
  • trilingual [trailíŋgwəl] pridevnik
    trijezičen (knjiga itd.); ki obvlada tri jezike
  • triloculare agg. bot. s tremi votlinami, ki ima tri votlinice
  • trimetrus in trimetros 3 (tuj. τρίμετρος) tri metr(um)e obsegajoč (= v daktilskem metru(mu) obsegajoč tri, v drugih šest stopic), trimetrumski (trometrumski), trimetrski (trometrski): versus Q., metrum, pes, tempora Isid.; subst. trimetrus ali trimetros in (v lat. obl.) trimeter -trī, m trímeter: Q., trimetri iambei H. jambski senarji. Poznolat. soobl. trimetrius 3: Aus., Sid.
  • trimíriti trìmīrīm (gr. treîs, heméra) prve tri dni štiridesetdnevnega posta strogo se postiti, popolnoma se vzdržati jedi
  • trīmus 3 (iz *tri-himus; prim. ter, hiems, bīmus, quadrīmus) pravzaprav „trizimen“, „tri zime star“; od tod trileten (troleten), tri leta star: filia Pl., Nero Vell., vacca Varr., equa H., sus Petr., capra Vulg., arbor Plin., dies trima Icti. triletni rok, sed melius post trimum (po treh letih) domari posse equulum Varr.
  • trio [triou] samostalnik
    glasba trio
    figurativno trojka (oseb); tri karte iste vrste
  • trio [trijo] masculin trojica; musique tercet; kompozicija za tri instrumente ali tri glasove
  • trióda ž (gr. treis, hodos) trioda, lampa sa tri elektrode
  • tripartite [traipá:tait] pridevnik (tripartitely prislov)
    tridelen, sestavljen iz treh delov, razdeljen na tri dele; tristranski

    tripartite treaty tristranska pogodba
  • tripartītiō (tripertītiō) -ōnis, f (iz poznolat. redkega glag. tripertīre v troje (raz)deliti) trojna (raz)delitev, (raz)delitev na tri dele, tripartícija: Aug.
  • tripartizione f triparticija, delitev na tri dele
  • trípleks m (lat. triplex) tripleks, uređaj sastavljen od tri elementa: črpalka tripleks
  • triplet [triplit] samostalnik
    trojček; tri stvari (osebe) iste vrste, trojica, trojka; trio
    glasba triola, trojnica
    pogovorno eden (ena) od trojice
    prozodija triplet, trije stihi z isto rimo
    tehnično iz treh delov sestavljen imitiran dragulj
    množina trojčki; tri enakovrstne karte (npr. trije asi)

    she has had triplets dobila, rodila je trojčke