Franja

prostrare

A) v. tr. (pres. prōstro)

1. (prosternare) vreči, metati na tla

2. zdelati, oslabiti; pren. ponižati, potlačiti

B) ➞ prostrarsi v. rifl. (pres. mi prōstro)

1. poklekniti, vreči se k nogam

2. pren. ponižati se

prostrate² [prɔstréit] prehodni glagol
vreči na tla, položiti na tla; premagati, uničiti; izčrpati, oslabiti

to prostrate o.s. before vreči se na obraz, pasti na kolena pred kom; ponižati se

prostration [prɔstréíšən] samostalnik
padec na tla, poklek; oslabelost, izčrpanost, pobitost
figurativno ponižanje

heat prostration vročinska kap

prō-volvō -ere -volvī -volūtum (pro in volvere)

1. naprej ali pred seboj valiti, valiti: V., Hirt., Lucr., Plin., Sen. tr. idr., saxa in subeuntes Cu., molares T., aliquem in mediam viam Ter. pahniti, se cum armis L. dol se valiti, Galba e sellā proiectus atque provolutus est T. je padel ven in se je valil naprej; metaf.: fortunis (abl.) provolvi T. biti vržen (izgnan) s posesti, izgubiti (izgubljati) posest, provolutus effususque in iram Gell. zanesen v kipečo jezo, hudo se razsrdivši, usque ad libita Pallantis provoluta T. potem ko se je ponižala …

2. refl. in med. vreči se na tla, pasti na kolena: provolvere se alicui ad pedes L. ali provolvi ad pedes L., Cu., ad pedes alicuius Fl. ali ad genua alicuius L., tudi genibus (dat.) alicuius T., Iust. pasti pred koga, pred kom (na kolena), poklekniti pred koga, pred kom.

punt² [pʌnt]

1. samostalnik
udarec žoge preden pade na tla (rugby)

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
udariti žogo, preden pade na tla

rèćāt -áta m (t. rekat, ar.) priklanjanje in padanje na tla pri molitvi, ki se imenuje namaz

rendir [-i-] premagati, obvladati, na tla vreči, podvreči, ukloniti; utruditi; predati, vrniti, nazaj dati; pokazati

rendir el alma, rendir el espíritu izdihniti dušo
rendir las armas (voj) položiti orožje
rendir beneficio prinesti dobiček (korist)
rendir cuenta dati (ob)račun
rendir fruto roditi sadove
rendir su juicio (ante) dati se prepričati; popustiti
rendirse predati se, vdati se, podvreči se; popustiti; utruditi se, opešati
rendirse de fatiga onemoči od utrujenosti
rendirse a la razón dati se prepričati
rendirse de trabajar demasiado pretegniti se od dela

renversable [rɑ̃vɛrsabl] adjectif prevrnljiv, prekucljiv; ki se da podreti, zrušiti na tla

renverser [rɑ̃vɛrse] verbe transitif prevrniti, prekucniti; obrniti; podreti, zrušiti na tla; razliti (tekočino); nagniti nazaj (la tête glavo); familier osupiti

renverser le courant obrniti tok, smer toka
renverser un récipient prevrniti posodo
se renverser pasti vznak, na hrbet; nagniti se nazaj
renverser la cervelle à quelqu'un zmešati komu glavo
renverser un gouvernement, un ministre zrušiti vlado, ministra
renverser son adversaire zrušiti, vreči na tla nasprotnika
l'automobiliste a renversé un piéton avto ja podrl pešca
renverser l'ordre des mots obrniti besedni red
renverser les profets podreti načrte
le vent a renversé beaucoup d'arbres veter je podrl mnogo dreves
renverser du vin razliti vino
renverser tous les obstacles porušiti vse ovire
cela me renverse (figuré) temu se zelo čudim, to mi zapre sapo
ne pas renverser! ne prevračaj! ne premetavaj!
se renverser sur le dos leči na hrbet
le voilier s'est renversé jadrnica se je prekucnila

revolcar [-ue-, c/qu] (bikoborca) na tla vreči (bik); premagati, obvladati

revolcarse valjati se
revolcarse de risa valjati se od smeha
revolcarse en trdovratno vztrajati (pri)

ríbalja ž snažilka, ki riba tla, ribarica

rock¹ [rɔk]

1. samostalnik
skala, čer, kleč; kamnit blok; kamenina
množina, kolektivno prepad, strma pečina, stena
figurativno čvrsta tla; nevarna zapreka; vrsta paličastega bonbona; bonbon
množina sadni bonboni
ameriško, pogovorno kamen
ameriško, sleng kovanec

the Rock Gibraltar
rock bottom absolutno najnižji
Rock English gibraltarsko angleško narečje
Rock of Ages figurativno, religija Kristus
on the rocks nasedel, figurativno, sleng v denarni stiski
as firm as a rock trden kot skala
built on a rock zgrajen na skali, figurativno osnovan na trdni podlagi, trden, siguren
bed-rock, living rock živa skala
there are rocks ahead figurativno nevarnost je pred nami, nevarnost grozi
to be on the rocks nasesti na čer, figurativno biti v denarnih težavah
to be wrecked on the rocks razbiti se na čereh
that's the rock you'll split on figurativno to je za vas posebno nevarno, tu si boste lahkó polomili zobe
to run against a rock figurativno drveti v nevarnost
to run upon a rock nasesti, zadeti na čer, figurativno razbiti se
to see rocks ahead figurativno morati računati s težavami
to throw rocks at s.o. ameriško obmetavati koga s kamenjem

2. pridevnik
skalnat

Rohboden, der, nekultivirana tla, neugodna tla

rubble-floor [rʌ́blflɔ:] samostalnik
tlakovana tla

runterfallen^* pasti dol/na tla

saltus² -ūs, m

1. gorata (po)krajina, gozdnata (po)krajina, gozdna draga, gorska ali gozdna dolina, gorska (gozdna) soteska, gorski klanec, debèr, gorski prehod, gorski prelaz, gorsko sedlo, vhodi in izhodi kakega gorovja: LUCR., IUST., AMM. idr., in eo saltu, qui regiis tum teneretur castris, armentum pascere solitus (sc. pastor) L., silvis aut saltibus C., saltūs silvaeque V., saltus duo alti angusti silvosique L., saltus profundi V., saltus Thermopylarum L., praetor saltus occupans N. gorske prehode, saltum munitionibus impedire (narediti neprehodnega) L.

2. sinekdoha gozdnato gorovje, gozdnato pogorje, gozdnat hrib, gorski gozd (les na gori): saltus Pyrenaeus C., N. ali Pyrenaei saltūs C., saltus Graius N. Grajske planine, saltus Batini, s. coëmpti H.; occ.
a) za pašnik uporabljeno gozdno zemljišče, gozdna tla, gozdišče, gozdna zaplata, pašnik: IUST., DIG. idr., saltibus silvestribus delectantur VARR., familias in saltibus habent CI., saltibus in vacuis pascunt V., floriferi saltus LUCR., assuetos tauri saltus petunt O., depascere saltus O., in silvestrem saltum CU., umbriferi saltus IUV.
b) podeželsko (selsko) posestvo, pristava s pašniki: ICTI. idr., de saltu agroque deicitur CI., unde tot ... habet saltūs? IUV.

3. kot poljska mera sáltus = del, oddelek občinskega zemljišča, obsegajoč 4 centurije (centuriae) ali 800 oralov (iugera), približno 0,25 hektara = 2500 m²: VARR.

4. metaf.
a) ženski sram: PL., saltus virginalis AUG. (prim. „Venerin griček“).
b) (o nevarnih, škodljivih stvareh) gozd = preobilica, preobilje: virum ex hoc saltu damni ut educam salvom foras neque virum ex hoc saltu damni saluom ut educam fora[s] PL.

Opomba: Star. gen. sg. salti: ACC. AP. NON.

Sandboden, der, peščena tla

sequedal, sequeral moški spol nerodovitna tla

sōdo

A) agg.

1. trden, čvrst:
terreno sodo neobdelano zemljišče, ledina
uova sode v trdo kuhana jajca

2. trd, močen:
mani sode trde roke
darle, prenderle sode pošteno nabunkati, pošteno biti prebunkan

3. pren. temeljit, čvrst; resen:
argomenti sodi čvrsti argumenti
istruzione soda temeljito znanje

4. trden, stanoviten:
stare sodo in un proposito trdno se držati namere

B) avv.

1. močno:
picchiare sodo močno udariti, tepsti

2. resno, zagnano:
studiare sodo zagnano se učiti

3. trdno, globoko:
dormire sodo trdno spati

C) m

1. trdna tla

2. trdnost, konsistentnost

3. jedro, bistvo, srž:
venire al sodo preiti k bistvu, k stvari

solado moški spol, soladura ženski spol tla iz plošč; oblaganje, pokrivanje (poda, tal)