Franja

zelen [ê] (-a, -o)

1. grün (svetlo hellgrün, temno dunkelgrün, grahovo erbsengrün, intenzivno tiefgrün, listno laubgrün, blattgrün, lovsko jägergrün, malahitno malachitgrün, morsko seegrün, meergrün, nežno zartgrün, nilsko nilgrün, olivno olivgrün, smaragdno smaragdgrün, sočno saftgrün, steklenično flaschengrün, travnato grasgrün, zamolklo mattgrün, kot mah moosgrün, kot žad jadegrün, kot žolč gallengrün); Grün- (gniloba die Grünfäule, knjiga das Grünbuch, lužina die Grünlauge, praha agronomija in vrtnarstvo die Grünbrache, puščica der Grünpfeil, gnojenje agronomija in vrtnarstvo die Gründüngung, potaknjenec agronomija in vrtnarstvo der Grünsteckling, slad das Grünmalz)
zelena pljuča mesta: die grüne Lunge

2. figurativno začetnik: blutig
zelena zavist gelber Neid, blasser Neid

3. rastlinstvo, botanika Grün-, Grüne(r) … (jelša die Grün-Erle, sršaj Grüner Streifenfarn); živalstvo, zoologija ➞ → kobilica, krastača, rega, stenica, žaba, ježek, zeleni kačji pastir
|
tristo zelenih! potztausend!

zelén vert ; (neizkušen) inexpérimenté

zelen od jeze (zavisti) pâle (ali blême) de colére (d'envie)
svetlo (temno) zelen vert clair (foncé)
zelen grah petits pois
zeleno sadje fruits verts
zelena igralna miza tapis vert
zeleni pas (v mestu) zone verte
zeleni val (v prometu) feux coordonnés
voziti v zelenem pasu (po mestu) rouler au vert
postati zelen devenir vert, verdir
ne priti na zeleno vejo (figurativno) ne pas réussir à équilibrer son budget

zelèn verde ; (neizkušen) novicio

svetlo (temno) zelen verde claro (scuro)
zeleni val (teh) semáforos m pl sincronizados, sincronización f de señales de tráfico
zeleni pas (v mestu) zona f verde
zelena (igralna) miza tapete m verde
zeleno sadje fruta f verde
postati zelen verdear; reverdecer
postati zelen od zavisti hacerse amarillo de envidia
ne priti na zeleno vejo (fig) no salir adelante; no medrar

αἴνιγμα, ατος, τό (αἶνος) uganka, zagonetka; ἐν αἰνίγματι temno, nejasno NT.

ἀμφί-τομος 2 (τέμνω) poet. dvorezen.

ἀπο-δειροτομέω (δείρη, τέμνω) ep. odrežem vrat, zakoljem.

ἄ-τμητος 2 (τέμνω) 1. neodrezan, neopustošen γῆ. 2. nerazdelen, nedeljiv.

ἄ-τομος 2 (τέμνω) 1. poet. neobrezan, λειμών nepokošen. 2. nerazdelen, nedeljiv, majhen; NT ἐν ἀτόμῳ v trenutku.

δειροτομέω (τέμνω) ep. odrezujem vrat, obglavljam.

δενδροτομέω (τέμνω) = δενδροκοπέω.

διχοτομέω (δίχα, τέμνω) presekam ali razdelim v dva dela, od-, izločim, grozovito kaznujem NT.

δρυ-τόμος, ὁ (τέμνω) ep. drvar.

Ἔρεβος, ἔρεβος ους, τό ep. [gen. Ἐρέβευς in Ἐρέβεσφιν] ep. in poet. tmina, tema, mračni spodnji svet, temno podzemlje, bivališče mrtvih, ὕφαλον temna morska globina; Ἔρεβόσδε v podzemlje.

ἐύ-τμητος 2 (τέμνω) ep. lepo (iz)rezan ἱμάντες.

ἠερο-ειδής 2 (ἀήρ, εἶδος) ep. zračen, sinji, temen, prozoren, meglenobarven, oblačen, siv; τὸ ἠεροειδές meglena daljava, ὅσον δ' ἠεροειδὲς ἀνὴρ ἴδεν kolikor človek vidi skozi temno meglo.

ἡμί-τομος 2 (τέμνω) črez pol presekan, τὸ ἡμίτομον polovica.

ῑ̓λο-τόμος 2 (τέμνω) ki seka drva; subst. ὁ drvar.

καινοτομέω (καινός, τέμνω) 1. nanovo nasekam, začnem nove rudnike kopati. 2. prenavljam, uvajam novotarije.

καρᾱ́-τομος 3 (τέμνω) poet. z glave odrezan, odstrižen.

λαιμο-τόμος 2 (τέμνω) poet. ki odreže grlo (vrat), moreč, smrtonosen χείρ.