Franja

temerē, adv. (loc. sg. nekega subst. *temos -eris, n tema, temina; temere torej = „v temi, temini“ iz indoev. kor. *temes- temen; prim. skr. támas- n tema, temota, temina, lat. tenebrae) na slepo (srečo), nenačrtno, brez načrta, nenamerno, brez razloga, tjavendan (tjavdan, navdan, starejše navdilj), brez preudarka, brez razmisleka (premisleka), nepremišljeno, nepreudarno, lahkomiselno, prenagljeno, prenaglo, slučajno, po naključju, na slepo srečo (naspr. ratione, consulto): id evenit non temere nec casu Ci., equo temere acto L., temere ac nullā ratione Ci., domus, quae temere et nullo consilio administratur Ci., inconsulte ac temere dicere Ci., oracula effutita temere Ci., nihil temere, nihil imprudenter factum C., temere credere S. ali temere insecutae Orphea silvae H. brez pomisleka, kar, emisso temere (na slepo) pilo ictus cecidit L., temere pugnare Suet., argentum temere (raztreseno) per vias obiectum ad praedam L., sana temere (brez reda) iacentia L., temere iacēre L. neprisiljeno, udobno ležati; v zvezi s forte, fortuito: forte temere eveniunt Ter., forte temere ab uno exclamatum L., forte, temere, casu fierent Ci., temere ac fortuito Ci., non fortuito nec temere Ci.; z nikalnico (litota): nullus dies temere intercessit N. ni zlahka minil, non temere a me quivis ferret idem H. ne tako zlahka, ne kar tako, haud temere esse rentur L. ni kar tako = da, nekaj pomeni = da, ima neki pomen, haud temere est visum V., an temere quidquam Parmeno praetereat, quod facto usus sit? Ter.

tēmētum -ī, n (star. in pesn. beseda; kor. *tem- temen biti, omamljati se; prim. skr. támyati omamlja se, lat. tenebrae, tēmulentus, abstēmius, nem. dämisch, dämlich omamljen) vsaka opojna pijača, medica, vino, opojilo: Varr. ap. Non., Plin., Iuv., Gell., Don. idr., temeti nihil allatum intelligo Pl., temetum olere Ca. ap. Plin., carere temeto Pl., Ci. fr. ne piti vina, cadus temeti H.

tén (= teint) complexion; colour

temen tén dark complexion
lepega téna pesniško with a complexion of lilies and roses

tón (-a) m

1. muz. tono, suono:
nizek, visok ton tono basso, alto
zaigrati, zapeti ton suonare, cantare un tono

2. tono, tonalità:
svetel, temen ton tono chiaro, scuro
topli, veseli, živahni toni toni, tonalità calde, vivaci

3. (način izražanja, govorjenja) tono:
pogovori so potekali v prijateljskem tonu i colloqui si svolsero in tono amichevole

4. (značilnost, posebnost) tono:
melanholičnost je osnovni ton njegovega pripovedništva il tono di fondo della sua narrativa è malinconico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zvišati ton (odločneje spregovoriti) alzare la voce
žarg. film., rad. slika in ton immagine e colonna sonora
muz. alikvotni ton sovratono
fiz., muz. komorni, uglaševalski ton la normale
lingv. osnovni ton tono base

trīstis -e (etim. nedokončno pojasnjena beseda; po eni teoriji sor. z got. þrīste drzen, predrzen, þraestan (*þraistan) (s)tiskati, po drugi iz indoev. *treis- stiskati, pritiskati (prim. lit. trieškiu stiskam, mečkam, po tretji sor. z gr. δρῑμύς prodoren, oster, grenak)

1. žalosten = nesrečo naznanjajoč, nesrečen, zlonosen, zlokoben, zèl (zlà, zlò), hud, nevaren, kvaren, škodljiv, kvarljiv: fata O., res, sors Ci., exta (naspr. laeta) T., morbus O., V., remedia L. škodljiva, responsum L., dicta V., bella H., tempora Ci., calendae H., litterae nuntiique Ci., somnia, Erinys, Tartara V., unda, Hyades, Orion H., Acheron Sil.; subst. trīste -is, n strah, nesreča: triste lupus stabulis V.; acc. n. sg. adv. (le pesn.): resonare triste et acutum H.; klas. adv. le v komp.: iuvenes tristius curantur Ci. zdravljenje mladeničev je nevarnejše.

2. occ.
a) neprijazen, resen, resnoben, strog, osoren, têžek (težák), čemeren, neprijeten, hladen (hladan), (o)zlovoljen, neprijazen (naspr. iocosus, hilaris): tristis et severus senex N., vita tristior Ci., tristis et inpexa antiquitas T., natura Ci., vultus tristior Ci., sorores (= Parcae) Tib., triste et severum dicendi genus Ci., sermone opus est modo tristi, modo iocoso H., tristius respondere Ci. ep.
b) divji, jezen, razdražen, srdit, jar, strašen, grozen, silen: veritas Ter., Eurystheus Ci. (poet.), ursa Stat., navita (= Charon), ira H., irae V., tristibus dictis atrocia facta coniungere T.

3. metaf.
a) oduren, zoprn, grênek (grenák), mrzek, nètéčen (naspr. dulcis): absinthia, sapor, anhelitus oris O., suci, amurca, lupinum V., arbor, glans Plin., tristis aspectu Plin., iaspis tristis (temen) atque non refulgens Plin., lana Mart. umazano črna (že sama na sebi).
b) žalosten, razžaloščen, žaloben, zaskrbljen, otožen, klavrn, pobit, potrt, tožen, starejše dresél(en) (naspr. hilaris, laetus): maesti tristesque H., tristis et conturbatus Ci., cum sederem domi tristis Ci., puella videsne tu illum tristem, demissum? Ci., numquam ego te tristiorem vidi esse Pl.; acc. n. sg. adv. (pesn.): triste salutantes Stat., tristius flere Pr.; pl. subst. m trīstēs (naspr. gaudentes) žalostni, žalosteči se: Plin. iun.; enalaga: exitus tristis (žalosten) atque acerbus L., Alexandri tristis eventus L., funera V., officium O. ali ministerium V. žalostna dolžnost pogreba, dona V. zadušni darovi.

tunnel [tünɛl] masculin predor, tunel

tunnel alpestre, pour automobiles, de chemin de fer, routier alpinski, za avtomobile, železniški, cestni predor
arriver au bout du tunnel (figuré) priti iz dobe težav, muk
creuser, percer un tunnel izvrtati predor
(humour) un combat de nègres dans un tunnel (figuré) temen prizor, kjer ni moči ničesar razločiti

urin samostalnik
(telesna tekočina) ▸ vizelet, húgyV njegovi krvi so odkrili alkohol, v urinu pa kokain. ▸ A véréből alkoholt, a vizeletéből pedig kokaint mutattak ki.
Zaradi bolečin in potrebe po izločanju urina sem bila pokonci vsako noč. ▸ A fájdalom és a vizelési inger miatt minden éjjel fent voltam.

ἄ-δηλος 2 skrit, skriven, neviden, temen, neznan, neopažen; (γνώμη) neverjeten. – adv. ἀδήλως skrivaj.

αἰᾱνής 2 1. (αἰεί), večen. 2. a) [Et. iz αἱϜ-ανής, lat. saevus, gršk. Ἅιδης; brez obrazila -vo – je tvorba nem. sehr = zelo iz pragerm. sai-ra] bolesten, žalosten, grozen, bolan; b) temen, mračen.

ἀ-ίδηλος 2 [Et. ἀ-Ϝίδηλος, kor. vid, lat. video, slov. vidim, gr. aor. εἶδον] ep. poet. 1. neviden, tajen, temen. 2. uničujoč, poguben, pogubonosen.

αἴθων 2, gen. ωνος, poet. ονος (αἴθω) 1. goreč, sijajen, svetel, žareč, temnordeč, temen. 2. vnet, ognjevit, silen (ἀνήρ).

ἀκρο-κελαινιόων (κελαινός) ep. na površju temen, temnih valov.

ἀ-λάμπετος 2 ἀ-λαμπής 2 poet. (λάμπω) neobsijan, nerazsvetljen (ἡλίου od solnca); brez svetlobe, temen.

ἀ-μαυρός 3 ep. poet. 1. a) temen, mračen, nejasen, meglen; b) slep, κῶλον slepčeva noga. 2. neznaten, slab φώς.

ἀμυδρός 3 temen, nerazločen, nečitljiv.

ἀν-ήλιος 2 brez solnca, hladen, senčnat, temen.

ἀ-σαφής 2 nejasen, nerazločen, negotov, temen; νὺξ ἀσαφεστέρα ἐστίν ponoči se slabše vidi. – adv. -ῶς negotovo, dvomljivo.

ἀ-σέληνος 2 (σελήνη) brez meseca, temen.

ἀ-τέκμαρτος 2 (τεκμαίρομαι) temen, nejasen, negotov, nepreračunljiv. – adv. ἀτεκμάρτως ἔχει ne da se natančno določiti, negotovo je.

αὐχμηρός 3 (αὐχμός) 1. suh, brezvoden. 2. umazan, zanemarjen, zapuščen, kuštrav. 3. τόπος temen NT.