Franja

starostn|i [ó] (-a, -o) Alters- (pojav die Alterserscheinung, proces der Alterungsvorgang, bradavica die Alterswarze, daljnovidnost die Alterssichtigkeit, delo das Alterswerk, oslabelost die Altersschwäche, pega der Altersfleck, piramida die Alterspyramide, pljuča medicina die Alterslunge, slaboumnost der Altersschwachsinn, sprememba die Altersveränderung, stopnja die Altersstufe, struktura der Altersaufbau, težava/tegoba die Altersbeschwerde, upokojitev die Altersrente, obdobje das Lebensalter)

start up neprehodni glagol & prehodni glagol
skočiti (na noge), planiti, naglo vstati
figurativno pojaviti se, nastopiti, nastati; sprožiti, pognati (motor), dati v obrat

a difficulty start uped up nastopila je težava
a new idea start uped up in my mind nova ideja se mi je porodila v glavi

stik¹ moški spol (-a …)

1. (dotik) die Berührung, die Tuchfühlung, (navezava) der [Anschluß] Anschluss

2. der Kontakt (telesni Körperkontakt)
stiki množina Kontakte množina
|
navezovanje stikov die Fühlungnahme
ki ima težave pri navezovanju stikov kontaktgestört
negovanje stikov die Kontaktpflege
nezmožen/nesposoben za navezovanje stikov kontaktunfähig
nezmožnost navezovanja stikov die Kontaktunfähigkeit, omejena zmožnost: die Kontaktarmut
pomanjkanje stikov die Kontaktarmut
poskus navezave stika der Annäherungsversuch
prepoved/preprečitev stikov die Kontaktsperre
težava pri navezovanju stikov die Kontaktschwierigkeit
zavrtost v navezovanju stikov die Kontaktschwäche
zavrt v navezovanju stikov kontaktschwach
bati se stikov/izogibati se stikom kontaktscheu sein
navezati stike z in Verbindung treten mit, Kontakt aufnehmen mit
ki rad navezuje stike kontaktfreudig
ki nerad navezuje stike kontaktscheu, kontaktarm
odprtost za stike die Kontaktfähigkeit, Kontaktbereitschaft
odprt za stike kontaktfähig
pogrešati stike unter Kontaktmangel leiden
prekiniti stike z brechen mit, [Schluß] Schluss machen mit
priti v stik z in Berührung kommen mit
spraviti v stik z in Berührung bringen mit
stopiti v stik z/vzpostaviti stike z Kontakt aufnehmen mit, Kontakte herstellen mit
vzpostavljanje/navezovanje stika die Kontaktaufnahme
biti v stiku in Verbindung sein, Tuchfühlung haben mit, in Kontakt stehen mit
ostati v stik in Verbindung bleiben, (ne prekiniti pogovorov) im Gespräch bleiben, s stroko: die Fühlung nicht verlieren
v osebnem stiku von Mensch zu Mensch ➞ → stiki z javnostjo

strangulātus -ūs, m (strangulāre) = strangulātiō zadušitev, (za)davljenje, (za)davitev: vulvae Plin. maternični krč, maternična težava.

surgir na dan privreti, izvirati; dvigniti se; nastati, pojaviti se

si surge alguna dificultad če se pojavi kaka težava

surmontable [sürmɔ̃tabl] adjectif premagljiv, premostljiv

obstacle masculin surmontable premagljiva ovira
difficulté féminin surmontable premostljiva težava

težávica (-e) f dem. od težava piccola difficoltà, problemino

težkóča glej težava

there [ðɛ́ə]

1. prislov
tam, tamkaj; tu, tukaj
figurativno takoj, précej; tja; v tem (pogledu)

there and back tja in nazaj
there and then takoj, précej, na mestu
down there tam doli
here and there tu in tam
here, there and everywhere vsepovsod
in there tam notri
neither here nor there ne tu ne tam, figurativno nepomemben
out there tam zunaj
over there tam preko
from there od tam, od tod
up there tam gori
there it is! v tem je težava! to je tisto! tako je s stvarjo!
there is the rub tu je (tiči) težava
there you are! (vidiš) kaj sem ti rekel! zdaj pa imaš!
I have been there before sleng to že vse vem
to have been there sleng dobro se spoznati
all there pogovorno pameten, preudaren, priseben
he is not all there on ni čisto pri pravi (pameti)
there I agree with you v tem (pogledu) se strinjam z vami
we had him there v tem smo ga prelisičili
to get there sleng doseči kaj, uspeti
put it there! postavi (daj) to tja!; figurativno udari(te) v roko! (v znak sporazuma)

2.
(oslabljeno) tam, tu (se ne prevaja: pred neprehodnimi glagoli često brezosebno)

there is je, se nahaja
there are so, se nahajajo
there was a king bil je (nekoč) kralj
there is no saying ne da se reči
there arises the question... nastaja vprašanje...
there comes a time when... pride čas, ko...
will there be any lecture? ali bo (kako) predavanje?
what is there to do? kaj naj storimo?
never was there such a man nikoli ni bilo takega človeka
there's a man at the door nekdo je pri vratih
there were many cases of influenza bilo je mnogo primerov gripe

3. medmet
glej! no! na!; pomiri se!

there! no, no, pomiri se! bodi no dober (priden, spodoben)!
don't cry! no, no, ne jokaj!
there now! glej ga no
so there! zdaj pa imal! zdaj pa je dovolj!
well there čuj!
there, didn't I tell you? na, ali vam nisem rekel?
there, it is done! na, pa je narejeno!
there's a good girl! bodi dobra, pridna deklica (in podaj mi knjigo)!; dobra deklica si, tako je prav (ker si mi podala knjigo)!

tíčati to be; to stick (v in)

tíčati do ušes, do vratú v dolgovih to be up to one's ears in debt
kje pa tičiš ves ta čas? where have you been all this time?
vedno doma tíčati to be a stay-at-home
on vedno doma tiči he stays indoors; he is a stay-athome, he is a homebody (ali homebird)
vedno skupaj tíčati (figurativno) to be inseparable
v tem grmu tiči zajec (figurativno) that's the gist (of the whole matter), that is where the dog is buried, (tu je težava) there's the rub, that's the whole point
ključ tiči v vratih the key is in the lock

topar suniti; trčiti (ob), zadeti (ob); naleteti na; posrečiti se, dobro se končati

topar con a/c zadeti na
topar con naleteti na, najti
tope donde tope na slepo (srečo)
en esto topa la dificultad tu tiči težava
por si topa za vsak primer

verovanj|e srednji spol (-a …) der Glaube, die Gläubigkeit
cerkveno verovanje Kirchenglaube
ljudsko verovanje Volksglaube
filozofija verovanja die Glaubensphilosophie
svoboda verovanja die Glaubensfreiheit
težava v verovanju die Glaubensschwierigkeit

vix, adv. (etim. nezadostno pojasnjena beseda, morda sor. s sl. vek, lit. viẽkas moč, sila, življenje, lat. vincō, pervicāx; prim. tudi gr. μόγος trud, težava, μόγις s trudom, s težavo, komaj)

1. s trudom, trudoma, s težavo, (le) stežka, težko, komaj, komajda, toliko da; pri glag.: Pl., Ter., Luc. ap. Don., Dig. idr., vix aut ne vix quidem appareant Ci., profluens amnis aut vix aut nullo modo Ci., vix teneor, quin accurram Ci. ep., vix qua singuli carri ducerentur C., qua antea unus homo inermis vix poterat repere N., vix erat (sit) credendum C., N. komaj (= le stežka) je bilo (bi bilo) verjeti, lumen … vix patiuntur equi O.; pri adj.: carcer … vix carcere dignus Luc. ap. Don., Sopater … vix vivus aufertur Ci., horum … vix decimam partem reperies gloriā dignam Ci.; v zvezi z drugimi adv.: vix aegreque Pl., Macr. idr., vix et aegre, vix et aegerrime Ap., vix saltem Q.

2. časovno komaj (šele), komajda, komaj(da) še(le), toliko da (še), pravkar, ravno: advenio Acherunte vix Enn. ap. Ci., contingat vix (v novejših izdajah bis), deinde mori! Val. Fl.; v soodnosnosti, in sicer v prozi večinoma s cum (cum inversum) v poreku, pesn. s conj. et (poznolat. z atque) in že, kar, ko, redko in le pesn. tudi brez cum in brez conj. (s tem je izraženo, da si dve dejanji sledita neposredno eno za drugim): vix erat hoc plane imperatum, cum illum spoliatum … videres Ci., vix agmen novissimum … processerat, cum Galli … flumen transire … non dubitant C., vix ea fatus erat, cum … repente scindit se nubes V., vix ita limitibus dissaepserat omnia certis, cum … sidera coeperunt toto effervescere caelo O., vix primos inopina quies laxaverat artus, et super incumbens … proiecit in undas praecipitem V., vix primus ab ira pallor, et inpulsis surgunt ad proelia mensis Stat., vix ego haec dixeram … , atque inibi quispiam de sectatoribus Favorini … inquit Gell., vix proram attigerat, rumpit Saturnia funem V. že je … , vix bene desieram, rettulit illa mihi O.; vix okrepljen s tandem komaj, komaj še, šele (starejše stopràv, stopŕv), končno enkrat: ah, vix tandem sensi stolidus! Ter., vix tandem legi litteras Ci., vix tandem lumina tollit Cat.

začetn|i [é] (-a, -o) Anfangs- (hitrost die Anfangsgeschwindigkeit, lega die Anfangslage, plača das Anfangsgehalt), Ausgangs- (položaj die Ausgangsstellung, črta die Ausgangslinie, kopel das Ausgangsbad, žica der Ausgangsdraht), Anlauf- (težava die Anlaufschwierigkeit), Eröffnungs- (tečaj der Eröffnungskurs, bilanca die Eröffnungsbilanz), Vor- (obdelava die Vorbehandlung, jed die Vorspeise); (primaren) primär, Primär- (napoka der Primärriss)
začetno obdelan vorbearbeitet
začetni kapital das Anfangskapital, Startkapital

zájec zoologija hare; ZDA (kunec) rabbit; figurativno (bojazljivec) coward

zájec samec male hare, ZDA buck rabbit
zájec za sezuvanje bootjack
boječ, plah kot zájec chickenhearted
lov na zájce hare hunt, hare hunting
teči, bežati kot zájec to run like a hare
ploditi se, množiti se kot zájci (kunci) to breed like rabbits
v tem grmu tiči zájec (figurativno, tu je težava ipd.) there's the rub, that is the crux of the matter, there lies the difficulty, that's where the shoe pinches

ἀνάγκη, ἡ, ep. ion. ἀναγκαίη [Et.: redupl. obl. iz kor. anek', stiskati, mučiti] 1. sila, potreba, nujnost, stiska, težava, bolečina; siljenje, nuja; ἀ. ἐστίν potrebno je, potreba je; ἀνάγκῃ, δι', ὑπ', μετ', ἐξ ἀνάγκης prisiljen, primoran; ἦ γὰρ ἀνάγκη moram pač; ἀνάγκην προσθεῖναί τινι prisiliti, primorati koga; ἔχομαι ἐν ἀ. nahajam se (sem) v stiski. 2. prisilno sredstvo, mučenje, ječa. 3. naravni zakon, usoda.

ἀντίληψις, εως, ἡ 1. (ἀντι-λαμβάνω) če kdo nekaj sprejme za kako stvar, zamena, pos. uvoz, uvažanje. 2. (ἀντιλαμβάνομαι) a) prijemanje, popad, napad, bolehanje, oslabelost (vsled bolezni); b) prisvajanje, terjatev δεκάτης; c) ugovor; d) pomoč, pomočnik NT; e) težava, ovira.

ἀπορία, ἡ (ἄ-πορος) kjer ni izhoda ali sredstev 1. zadrega, pomanjkanje (potov), negotovost, obupen položaj; τοῦ μὴ ἡσυχάζειν nemožnost mirovati. 2. pomanjkanje, stiska, sila, težava, siromaštvo. 3. neodločnost, dvom(ljivost); težkoča.

ἄχθος, ους, τό 1. teža, tovor, breme, naklad. 2. nadlega, ἀρούρης(o ničvrednih ljudeh), zamera, tuga, nadloga, bol(ečina), težava.