Franja

poròd parto m ; alumbramiento m ; nacimiento m

porod brez bolečin parto sin dolor
porod dvojčkov (trojčkov) parto gemelar (triple)
prezgodnji porod parto prematuro
biti na porodu estar de parto
pomoč pri porodu asistencia f al parto, med obstetricia f
to je bil težak porod ha sido un parto difícil (tudi fig)

predstòjati -stòjī biti pred: sutra nam predstoji teška borba s neprijateljem jutri nas čaka težak boj s sovražnikom

principio moški spol začetek, izvor, izhodišče; baza, načelo, princip; glavna jed (po juhi); prikuha

al principio v začetku
muy al principio takoj v začetku
del principio al fin od začetka do konca, od glave do nog
en (su) principio pravzaprav, načelno, v principu
por principio načelno, iz principa
lo tengo por principio to je moje načelo
comenzar desde el principio od kraja začeti
dar principio (a) začeti (z)
sentar como principio postaviti kot načelo
tomar (tener, traer) principio izvirati, imeti izvor ali nastanek, nastati
principios pl nravna načela; osnovno znanje
hombre de principios dosleden človek
a principios del mes v prvih dneh meseca
en principios v začetnem stadiju
en los principios v začetku
todos los principios son penosos, todo principio es difícil vsak začetek je težak
es cuestión de principios to je načelno vprašanje

problém problem; figurativno (uganka) puzzle, riddle, enigma

to mi je problém I find this a problem
loviti se z nekim problémom to deal with a problem
to je tvoj problém (tvoja skrb) that's your problem
lotiti se probléma to tackle a problem, to grapple with a problem
rešiti problém to solve a problem
staviti težak problém to pose a weighty problem
postaviti komu problém to set someone a problem
poglobiti se v problém to get down to a problem
kako si morejo privoščiti tak luksus, je zame problém it's a mystery (ali it beats me) how they manage to live in such style
priti do jedra probléma (figurativno) to get to the root (ali the heart) of the matter, pogovorno to get down to the nitty-gritty

pues torej, zato, potemtakem; zdaj (pa); sicer; zares; namreč; (na)dalje; kajti; ker; pa; vendar; seveda

pues bien, el caso es difícil primer je torej težak
¿Conque lo dijo? -¡Pues! Torej je to rekel? Seveda!
¡que venga pues! zaradi mene naj pride!
¡pues qué! nič za to!
¡ea pues! daj! no! na noge!
¡venga pues! le daj(te)!
pues no faltaba más še tega se je manjkalo!
¡pues no! nikakor!
¡pues sí! seveda! naravno!
¡pues eso era de esperar! drugega ni bilo pričakovati!
¡pues bien! daj! no! no torej!
¿pues no? kajne?
Esta noche partiré. -¿Pues? ¡¿Y pues? Nocoj odpotujem. - Kako to?
V. debe... pues... hacerlo morda bi vendarle to naredili

qualifié, e [kalifje] adjectif označen; ocenjen, usposobljen, sposoben, kvalificiran

ouvrier qualifié kvalificiran delavec
personne qualifiée vplivna, odlična oseba
crime qualifié težak zločin
vol qualifié huda tatvina (z vlomom ipd.)

row³ [róu]

1. samostalnik
vrsta; niz; kolona (številk); vrsta hiš; ulica (med dvema vrstama hiš)

in rows v vrstah, po vrsti, zapovrstjo, po redu
a row of beads niz biserov, bisernik
a row of poplars vrsta topolov
a row of seats vrsta sedežev
a hard (a long) row to hoe figurativno težak, naporen (dolgotrajen) posel (opravilo, stvar), težka naloga
to hoe one's own row figurativno, ameriško brigati se za svoje lastne zadeve
to set in a row postaviti v vrsto, razvrstiti
to sit in the front row sedeti v prvi vrsti

2. prehodni glagol
postaviti (posaditi) v vrstah (v eni vrsti); nanizati

sērius² 3 (sor. s stvnem. swāri, swār = nem. schwer, z got. swērs časten, tehten, z gr. ἕρμα ladijski balast; prim. še lit. svarùs težek (težak), svãras funt, tehtnica, svoras kembelj ali utež pri uri, sveriù dvigati, tehtati) pravzaprav „tehten“, od tod resen, resnoben (naspr. iocosus); o stvareh: CORN., PLIN. IUN., SUET., VAL. MAX., GELL., LACT., AMM. idr., res PL., TER., videat in primis, quibus de rebus loquatur: si seriis, severitatem adhibeat, si iocis, leporem CI., cum gravibus seriisque rebus satis fecerimus, ludo et ioco uti licet CI., verba TIB., verba seria dictu H., dicta Q.; subst. sērium -iī, n resnoba, resnost, resnobnost, resnota (naspr. iocus, ludus): Q., si quid per iocum dixi, nolito in serium convortere PL., res in serium versa est CU. stvar se je obrnila na resno stran, stvar je postala resna, zadevi so podtaknili tehtne vzroke; pogosteje pl. sēria -ōrum, n resne stvari (reči, zadeve) (naspr. ioci, ioca, lusūs et ioci): PLIN. IUN. idr., quicum ioca, seria, ut dicitur (sc. agimus ali aguntur uganjamo, se uganjajo) CI., seria ac iocos celebrare (uganjati) L., ioca atque seria cum humillumis agere S. spuščal se je v šalo in resne reči, šalil se je in bil resen, nisi tot lusus et tot mea seria nosses O., amoto quaeramus seria ludo H., per seria, per iocos T.; abl. adv. sēriō resno, resnično, za resnico, res, zares(no) (naspr. ioco, per iocum): PL., PLIN., Q., ne quis eam rem ioco seriove cuiquam exprobraret L., serio iam rex ... in regiam pervenit CU.

slóg style; way of writing; (zgradbe) style (of building); figurativno manner

jasen (klen, težak, kičast) slóg lucid (lapidary, cumbrous, florid) style
pesniški, vzvišen slóg poetical style
jeder slóg pithy (ali vigorous, terse) style
pisarniški slóg official style
trgovski slóg commercial style
gotski (visokogotski, poznogotski) slóg Gothic (decorated, perpendicular) style
normanski, romanski slóg Norman style, Romanesque
živeti v velikem, razkošnem slógu to live in great, fine style

stíl style; (način) manner

brez stíla without style, in a poor style
v velikem stílu (figurativno) on a large scale
gotski stíl Gothic style
pesniški stíl poetic style
kičast stíl florid style
jasen stíl lucid style
jedrnat, klen stíl lapidary style
težak, okoren stíl cumbrous style

su

A) prep.

1. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kje?):
è morto sul campo di battaglia padel je na bojnem polju
comandare su tutti poveljevati vsem
contare sulle dita prešteti na prste
contare su qcn. računati na koga
essere sulla bocca di tutti pren. biti splošno znano
essere, capitare come il cacio sui maccheroni priti kot naročen
pungere, toccare sul vivo zadeti v živo
stare sulle spine pren. biti na trnih

2. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kam?):
la marcia su Roma pohod na Rim
le finestre guardano sul giardino okna gledajo na vrt
andare, montare su tutte le furie pren. pobesneti

3. o (za označevanje predmeta razgovora, razprave):
opera su Cesare delo o Cezarju
discutere sulla situazione economica razpravljati o gospodarskem položaju
piangere su qcn. qcs. objokovati, obžalovati koga, kaj

4. (za označevanje časa)
sul calar del sole proti večeru
sul far del mattino proti jutru
sul momento, sull'istante, su due piedi takoj, prvi trenutek
essere, stare sul punto di biti na tem, da
starò via sui due mesi ne bo me kakšna dva meseca

5. (za označevanje približne starosti)
un uomo sulla settantina mož sedemdesetih let

6. (za označevanje približne cene)
la casa è costata sui cento milioni hiša je stala kakih sto milijonov

7. (za označevanje približne teže in višine)
pesa sui settanta chili težak je kakih sedemdeset kil
è alto sui due metri visok je približno dva metra

8. (za označevanje načina)
scarpe su misura čevlji po meri
credere sulla parola verjeti na besedo
lavorare su ordinazioni delati po naročilu
parlare sul serio govoriti resno
stare sulle sue biti zadržan, ne zaupati drugim

9. (za označevanje snovi)
dipinto su tela slika na platnu
incisione su rame bakrorez

10.
su per po:
arrampicarsi su per il muro plezati po zidu

B) avv.

1. gor, gori; ekst. na gornjem nadstropju, zgoraj:
la mamma è su che fa i letti mama zgoraj postilja
vieni su pridi gor
un cassettone con su un candelabro skrinja s svečnikom
un su e giù vrvež
andare su e giù iti gor in dol, sem in tja
non andare né su né giù ne moči požreti (tudi pren.);
andare su pren. rasti (cene)
tirare su i figli vzrediti otroke
tirarsi su opomoči si (tudi ekst.);
venire su čutiti v grlu, ne prebaviti (hrane, jedi)
venire su bene lepo rasti, uspevati
un uomo venuto su dal nulla pren. samorastnik

2.
su su (za označevanje počasnega gibanja navzgor)
salire su su fino alla vetta vzpenjati se vse do vrha
trattare un argomento su su fino alle lontane origini razviti temo vse do daljnih začetkov

3. pleon.
alzarsi, levarsi su vstati
mettere su il brodo, la pasta dati kuhat juho, testenine
mettere su una bottega, uno studio odpreti trgovino, pisarno
mettere su casa pren. dobiti, opremiti stanovanje
mettere su famiglia pren. poročiti se
mettere su qcn. contro qcn. koga naščuvati proti komu
mettere su superbia pren. prevzeti se
saltare su (a dire) pren. reči, izjaviti

4. (v podkrepitev za drugim krajevnim prislovom)
lì su, là su tam gori, tja gor
qui su tu doli, sem dol
poco su, poco giù približno

5. absol. (z glagoli v izrazih vzpodbujanja, ukazovanja):
su coraggio! le korajžno!
su svelto, sbrigati! daj no, pohiti!

6.
in su gor; navzgor; višje; proti severu; naprej:
guarda in su poglej gor!
metterei il quadro in su sliko bi postavil višje
da Roma in su od Rima proti severu
si accettano puntate dalle diecimila lire in su sprejemamo stave od deset tisoč lir naprej

7.
da su, di su od zgoraj
di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod

svin|ec moški spol (-ca, ni množine) kemija das Blei (odcejeni Seigerblei, surovi Werkblei)
brez dodatka svinca unverbleit
taljenje svinca die Bleigießerei
topilnica svinca die Bleihütte
vlivanje svinca das Bleigießen
zaščitni oklep iz betona in svinca der Beton-Blei-Schutzmantel
vsebujoč svinec bleihaltig
težak kot svinec bleischwer
vlivati svinec Blei gießen
odstraniti svinec iz (etwas) entbleien
prevleči s svincem verbleien
zastrupitev/zastrupljenje s svincem die Bleivergiftung, die Bleikrankheit

svínec kemija lead

težak kot svínec heavy as lead
s svíncem obložena palica loaded cane, loaded stick, VB cosh
zastrupljenje s svíncem lead poisoning

svínec (-nca) m

1. kem. piombo (Pb):
taliti svinec fondere il piombo
rudnik svinca miniera di piombo
kovček težak, kot bi bil iz svinca una valigia pesante come il piombo
pog. zastrupiti s svincem avvelenare col piombo
s svincem okovana palica bastone con la punta di piombo

2. pren. (svinčenka) pallottola (di piombo), piombo:
dobiti svinec v trebuh essere ferito al ventre
svinec mu je legel na veke aveva le palpebre pesanti dal sonno
metal. mehki, trdi svinec piombo puro, piombo all'antimonio

svinjsk|i (-a, -o)

1. schweinern, Schweins-, Schweine-, Sau- (jazbec živalstvo, zoologija der Schweinsdachs, makak živalstvo, zoologija der Schweinsaffe, pastir der Sauhirt, rilec der Schweinerüssel, vrat der Schweinkamm, zrezek das Schweineschnitzel, želodec Saumagen, glava der Schweinskopf, krača die Schweinshaxe, mast das Schweinefett, noga der Schweinsfuß, pečenka der Schweinebraten, trakulja živalstvo, zoologija der Schweinebandwurm, uš živalstvo, zoologija die Schweinelaus, uho das Schweinsohr)
svinjska riba/ribica der Lachsschinken

2. figurativno (umazan) dreckig; (usran) saumäßig, säuisch, schweinisch; (strašen) Sau- (mraz die Saukälte, delo die Sauarbeit)
svinjsko vreme das Sauwetter, Dreckwetter, Mistwetter
svinjsko … sau-
(mrzlo saukalt, slab sauschlecht, težak sauschwer)

tehta|ti¹ [é] (-m) stehtati

1. wiegen, wägen; vnaprej: vorwiegen

2. en kilogram ipd: (biti težak) (ein Kilo) wiegen, (ein Kilo) schwer sein
štruca, ki tehta kilogram in pol das Dreipfundbrot

tȅžī -ā -ē komp. od težak težji: današnji zadatak mnogo je teži od jučerašnjega

ton¹ [tən] samostalnik
navtika tona; tovorna prostornina ladje v tonah, nosilnost, tonaža; prostornina, ki jo izpodriva ladja; tona tovora (kot mera); tona, prostorninska mera za stvari raznih velikosti (npr. za les itd.); tona, mera za težo
pogovorno velika teža

long ton britanska angleščina 1016 kg
short ton ameriško 907 kg
metric ton metrska tona (1000 kg)
register ton registrska tona (2,83 m)
gross register ton bruto registrska tona
freight (measurement) ton tovorna tona
he has tons of money on ima denarja kot smeti
to ask s.o. tons of times neštetokrat koga vprašati
to weigh (half) a ton tehtati celo tono (pol tone), figurativno biti zelo težak

tóna ton

metrska tóna (1.000 kg) metric ton
angleška tóna (2240 funtov, 1016kg) long ton
ameriška tóna (2.000 funtov, 907kg) short ton
ladja z 2.000 tónami a 2,000-tonner
registrska tóna (2,83m3), bruto registrska tóna (gross) register ton
tovorna tóna freight (measurement) ton
on ima denarja na tóne (kot smeti) he has tons of money
tehtati celo tóno (biti zelo težak) to weigh a ton

travail¹ [trǽveil]

1. samostalnik
naporno, težko delo, trud, muka, garanje
figurativno duševna muka
medicina porodne bolečine, popadki

to be in travail with figurativno biti težak boj z

2. neprehodni glagol
težko delati, garati, mučiti se, opravljati naporno delo
medicina biti v porodnih bolečinah