Franja

Trōs, Trōis, m (Τρώς) Trojánec, Trójec: V.; nav. pl. Trōēs -um, m (Τρῶες) Trojánci, Trójci, preb. mesta Troja: O., V.; pesn. v sg. Trōs = Trós (Trój), eponimni heroj mesta Troja in Trojcev (Trojancev), Dardanov vnuk, Erihtonijev sin (Erychthonius): O., V. — Od tod

I. adj.

1. Trōïus 3 (Τρώϊος) trojánski, trójski: Aeneas V.; subst. Trōia -ae, f (Τροία) mesto Trója, in sicer
a) Homerjeva Troja v Mali Aziji: L., O., V., Mel.
b) italska Troja pri Lavrentu, ki jo je ustanovil Enej: V., L.
c) epirska Troja, ki jo je ustanovil Helen: O., V.
d) meton. trojánska (trójska) igra, neka dirka s konji, v kateri so se pogosto spoprijeli rimski dečki viteškega rodu: V. (Aen. 5, 596—602), Troiae ludicrum T., Troiae ludus ali lusus Suet., spectaculi Troiae imago Eutr., Troiae decursio Suet.

2. Trōicus 3 (Τρωϊκός) trojánski, trójski: tempora Ci., bellum Ci. ep., O., N., Vell., Aus., Vesta O. ali ignis Stat. iz Troje prineseni sveti ogenj v Vestinem svetišču.

3. Trōiānus 3 trojánski, trójski, iz Troje izhajajoč ali izvirajoč: urbs V., Lact., moenia O., tempora O., H., Iust., iudex (= Paris) H., bellum H., O., Iust., pago inde Troiano nomen est L., ludi Suet. trojska igra (gl. zgoraj 1. d), porcus Mart. nadevan pečen prašič, equus Ci., Iust. leseni konj; Equus Troianus je tudi naslov neke Najvijeve tragedije (žaloigre): Ci.; preg.: intus est equus Troianus Ci. skrita nevarnost; subst.
a) Trōiānī -ōrum, m Trojánci, Trójci: Ci., L., V., O., Lucr., Sen. ph.
b) Trōiānum -ī, n (sc. praedium) Trojánsko, Trójsko, podeželsko posestvo v Laciju: Ci. ep.

4. Trōas -adis (-ados), acc. -ada, f (Τρωάς) trojánska, trójska: humus, matres O., turba Sen. tr.; subst. Trōas -adis, f
a) Trojánka, Trójka: O., V.; meton. Trōades Trojánke, naslov tragedije Kvinta Cicerona: Ci.
b) pokrajina Troáda v severozahodni Mali Aziji, trojánska (trójska) dežela: N., Plin.

5. Trōadēnsis -e troádski, iz Troáde izhajajoč (izvirajoč): marmor, metallum Cod. Th. —

II. subst. Trōiades -um, f (Τρωϊάδες) Trojánke: Pers.

uffizio m (pl. -zi)

1. relig. služba božja

2. umet.
Galleria degli Uffizi galerija Uffizi

3.
Sant'Uffizio Sveti oficij, inkvizicija

Vater, der, (-s, Väter); (älterer Mann) ata; werdender Vater bodoči oče; Vater Staat mati država; Heiliger Vater sveti oče, papež; ganz der Vater sein biti izrezan oče; kesser Vater lezbijka možača; sich zu den Vätern versammeln iti na pot svojih očetov (umreti)

vȅče vȅčera s, mn. vȅčeri ž, daj. vȅčerima in večèrima večer: nazvati kome dobro veče; badnje veče božični večer, sveti večer; jesenje večeri; Ramazanske večeri

večer¹ [é] moški spol (-a …) der Abend (poletni Sommerabend, zimski Winterabend, božični Weihnachtsabend, Christabend, nedeljski Sonntagabend, Miklavžev Nikolausabend, silvestrov Neujahrsabend, Silvesterabend, sobotni Samstagabend, Sonnabendabend, sveti Heiligabend)
večer življenja figurativno der Lebensabend
Dober večer Guten Abend!
prejšnji večer am Vorabend
vsak večer allabendlich, jeden Abend
želeti prijeten večer einen schönen Abend wünschen
ob večerih abends, an Abenden
od jutra do večera von früh bis spät, von morgens bis abends
Ne hvali dneva pred večerom Man soll nicht den Tag vor dem Abend loben

večér soir moški spol , soirée ženski spol

proti večeru vers (ali sur) le soir
vsak večer tous les soirs
danes zvečer (drevi) ce soir
jutri večer demain soir
včeraj večer hier soir
dober večer! bonsoir!
v torek večer mardi soir
družabni večer soirée, réunion mondaine
glasbeni (literarni, plesni) večer soirée musicale (littéraire, dansante)
poletni večer soir (ali soirée) d'été
prejšnji večer, večer pred čim veille ženski spol
sveti večer la veille de Noël
zimski večer soir (ali soirée) d'hiver
ne hvali dneva pred večerom il ne faut pas chanter victoire avant le combat, il ne faut pas vendre la peau de l'ours avant de l'avoir tué

večér (-a) m

1. sera:
voščiti dober večer dare, augurare la buona sera
od jutra do večera da mattina a sera, dalla mattina alla sera
dolgi zimski večeri le lunghe sere invernali
rel. božični, sveti večer la sera di Natale
kresni večer sera di mezza estate
Silvestrov, silvestrski večer sera di S. Silvestro

2. (prireditev v tem delu dneva) serata:
poslovilni večer serata d'addio
dobrodelni večer serata di beneficenza
gala večer, slovesni večer serata di gala

3. pren. večer življenja vecchiaia
PREGOVORI:
ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera non vi è così gran giorno che non arrivi a sera
ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba

večér (pozno popoldne) tarde f , (po znočitvi) noche f , poet ocaso m

proti večeru hacia la noche, al anochecer
vsak večer todas las noches
danes zvečer (drevi) hoy por la noche
jutri večer mañana por la noche
včeraj večer anoche
družabni večer reunión f, velada f
(literarni, glasbeni) večer velada f
sveti večer (rel) Nochebuena f
zimski večer noche f (ozir. tarde f) de invierno
plesni večer velada f de baile
poletni večer tarde f de verano
večer pred (bitko) la víspera (de la batalla)
na večer pred ... en vísperas de...
dober večer! ¡buenas noches!; ¡buenas tardes!
voščiti dober večer dar las buenas tardes (ozir. las buenas noches)

veneror -ārī -ātus sum (venus2 -eris)

1. pobožno (po)častiti, moliti: Val. Max., Lact. idr., deos sancte Ci., lapidem pro deo Ci., deos bubus H., Herculis simulacrum venerari et osculari Ci., non eos in deorum numero venerandos a nobis putatis? Ci.; pt. pf. s pass. pomenom: venerata Ceres H. ali Sibylla V.

2. metaf.
a) izkazati (izkazovati) komu čast ali spoštovanje, (po)častiti koga, spoštljivo pozdraviti (pozdravljati) koga, spoštljivo se pokloniti (poklanjati) komu: Tib., Val. Max., Suet. idr., regem N., Augustum H., amicos O., coetum illum manu T., aquilam, bustum Ci., memoriam alicuius T., veterum virorum scripta O.; adj. gerundiv venerandus 3 častivreden, spoštovanja vreden, častitljiv: O., Eutr. idr., amicus H., eadem (sc. Fannia) Plin. iun.; z gen.: curae, sceptri Sil.; adv. pt. pr. veneranter časteč, s spoštovanjem: Tert.
b) spoštljivo prositi, moleč klicati, rotiti: venerans me, ut servarem Pl., te, Iuppiter optime maxime, te, Quirine, precor venerorque, ut ne … sinatis T. prosim v sveti molitvi; z notranjim obj.: nihil horum veneror H. ne prošnjam, deos multa venerari Caecina in Ci. ep.

vès (vsà, vsè)

A) adj.

1. tutto:
imeti sam vso oblast detenere da solo tutto il potere
ne spati vso noč non dormire tutta la notte
prihajajo iz vseh krajev sveta vengono da tutte le parti del mondo

2. tutto, intero:
biti ves bled essere tutto pallido
biti ves iz sebe essere fuori di sé

3. ves mogoči (številen, raznovrsten) tutto il possibile:
na vse mogoče načine se izgovarjati cercare tutte le possibili scuse

4. na vse štiri, po vseh štirih carponi:
plaziti se po vseh štirih trascinarsi carponi

5. z vsemi štirimi con tutte le forze, fortemente, decisamente;
z vsemi štirimi se je branil iti domov rifiutava decisamente di andare a casa

6. po vsej sili (v adv. rabi) ad ogni costo:
uspeti po vsej sili riuscire ad ogni costo

B) pron.

1. vse (vse stvari, vsa dejanja) tutto:
vse se mu posreči gli riesce tutto
biti na vse pripravljen essere pronto a tutto

2. vse (izraža množino bitij) tutti:
vse se ga boji tutti ne hanno paura, lo temono

3. vsi, vse (v množini, vsi člani skupine, množice) tutti:
posloviti se od vseh accomiatarsi da tutti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smejati se na ves glas ridere a crepapelle
pog. narediti, da bo na vse konce prav fare in modo che tutti siano contenti
pren. raziti se na vse štiri konce sveta disperdersi ai quattro venti
iskati koga na vseh koncih in krajih cercare qcn. dappertutto
pren. truditi se na vse kriplje impegnarsi con tutte le forze
pren. misliti, da se ves svet suka okoli tebe credere che tutto il mondo giri attorno a te
pren. ves svet imeti odprt pred seboj poter andare dovunque
ne storiti česa za vse na svetu non fare qcs.per nulla al mondo
rel. vsi sveti Ognissanti
biti ves v delu essere immerso nel lavoro
odpovedati na vsej črti mancare, fallire completamente
iron. pojesti vso modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. hvaliti na vse pretege colmare di lodi
pren. na vso sapo hiteti spicciarsi
pijan govoriti vse sorte in stato di ubriachezza sragionare
pren. moliti vse štiri od sebe starsene lungo e disteso
pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi in terra
pren. kričati na vse grlo strillare come un'aquila
na vsa usta hvaliti sperticarsi nel lodare
teči, da se vse kadi correre a gambe levate
vse, kar je prav ogni eccesso è vizioso; est modus in rebus
pog. saj je vse en hudir tanto fa lo stesso
vse črno jih je bilo erano una moltitudine
dati vse iz sebe, od sebe impegnarsi al limite delle forze
igre pren. igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

video -ēre, vīdī, vīsum (indoev. baza. *u̯ei̯d-,*u̯id- videti, vedeti; prim. skr. vḗda vem, vetti (on) ve, vitta- znan, poznan, vindáti najde (nahaja), vidyā́ védenje, znanje, vḗdaḥ sveti spis, lat. vīsō, vīsus 3, vīsus -ūs, vīsiō, umbr. virseto = lat. vīsum ali vīsa, gr. εἶδω [z aor. εἶδον < *Ƒεῖδον] vidim, οἶδα [iz *Ƒοἰδα] vidim, vem, ἰδέα, εἶδος videz, podoba, lik, εἴδωλον podoba, sl. vedeti, videti, vid, lit. véizdmi videti, véidas lice, got. wait = stvnem. weiß = nem. ich weiß, got. witan, witaida = stvnem. wizzan = nem. wissen) videti

A. video -ēre v act. in pass.

I.

1. intr. videti = imeti vid (vidno moč), moči videti, gledati: perplexe vides Pl. ne vidiš prav, clare videre oculis Pl. imeti jasne oči, imeti jasen pogled, jasno videti, bene videre oculis Ci. dobre oči imeti, dobro videti, acriter (acrius) videre Ci. imeti oster vid, ostro videti, quam longe videmus? Ci. kako daleč seže naš vid?, longius videre Ci. videti na večjo daljavo, dlje videti, sensus videndi et audiendi Ci. vid in sluh, videndi facultas Cels. vid, videndi ratio Gell., propter imbecilitatem iam non audit aut non videt Cels.; occ. imeti odprte oči, bedeti: iamque videnti … tempora pingit V. ko je bil že buden.

2. trans. videti, zagledati, zazna(va)ti, v pass. videti se, zagledati se, biti viden: Pl., Ter., Cels., Q. idr., Cumanum ex eo loco video Ci., ut te viderem et viserem Ci. ep. da bi te videl in obiskal (= pogledal, kako se imaš), opera, quae numquam viderant antea Galli C., nostri oculi vīdēre Cacum V., oculis sol videt iuvenem O., si vivo visurus eum V., videre aliquid in somnis, secundum quietem Ci. ali per somnum, per quietem Iust. v sanjah, somnia (somnium O.) videre Ci. imeti sanje, sanjati, ubi sol sex mensibus non videtur Varr., flamma ab oppidanis visu N., equites procul visi L., in aperto loco paucae stationes equitum videbantur C. je bilo moč videti, latet silvis nulloque in monte videtur O., quis furor, auditos … praeponere visis caelestes? O. pred vidnimi, quod non vidisset, pro viso sibi renuntiasse C., visus lupus H., divisque videbit permixtos heroas et ipse videbitur illis V. Od tod
a) subst. vīsum -ī, n kar se je videlo, kar je bilo videno: α) prikazen, podoba, pojàv, pojava, poseb. v sanjah: turpia visa Pr., quies sine visis somniorum Ci., di vanum avertite visum Tib., nocturna visa Amm.; abs.: perterritus visis Ci., hoc visum nulli, non ipsi effata sorori V., visa quid ista ferant O. β) = gr. φαντασία kot fil. (stoiški) t.t.) fantazija, fantazijska slika, fantazijska podoba, podoba (predstava) v duši, domislek, domišljija, starejše domišljava, utvor domišljave, umislek, vobrazek: Ci.
b) adj. videndus 3 viden: nulli videndus O. nikomur viden, vsem neviden. — Skladi: z dvojnim acc.: Varr. idr., neque me indecorem videbis V., urbem vidit inanem O., quaedam imperfecta vident O.; poseb. s predik. pt. (pri neposrednem zaznavanju): Cat. idr., adulescentium greges Lacedaemone vidimus ipsi … certantes pugnis, calcibus … Ci., quem cum videret supplicem in ora sedentem N., armatosque vident stantīs in limine V., scorpion puer minitantem vidit O., quam paene … iudicantem vidimus teacum H.; z ACI (pri posrednem zaznavanju): suos fugere et concidi videbat C., cum suos interfici viderent C., ubi videt Numidas minus instare S., saepe tribus lectis videns cenare quaternos H. lahko vidiš, scindi videres vincula L. ali molliri membra videres O. bi lahko videl, bi mogel videti, lahko bi (bil) videl, serpentes atque videres infernas errare canes (hiperbaton; veži: serpentes atque infernas canes videres errare) H., vidi ego civium retorta tergo brachia libero … et arva Marte coli populata nostro H.; z odvisnim vprašanjem: qui videant, quas in partes hostes iter faciant C., ex illo, quae me sequantur bella, vides V., videbat, uti … hac fugerent Grai V., vides, ut alta stet nive candidum Soracte H.; toda za stalnim besedilom „viden (gl. opombo spodaj) ut“ (njen pomen je trdilen) „ali vidiš, kako“ stoji odvisni vzklični stavek v ind.: viden ut geminae stant vertice cristae … ? V., viden ut faces splendidas quatiunt comas? Cat.; podobno: nonne vides, croceos ut Tmolus odores India mittit ebur V.; vendar tudi: viden ut strepitantibus advolet alis … Amor Tib.; s cum in cj.: O. idr., videbamus, philosopho cum operam daret, Q. Tuberonem Ci., vidi, … cum membra manderet V.; pren. (o neživih subj.): tertia dum Latio regnantem viderit aestas V., quascumque (sc. terras) vident occasus et ortus O., vidit noctem dies, nox media solem videt, sanguinem extremae dapes domini videbunt Sen. tr.

3. occ.
a) videti na svoje oči, biti priča (očividec), dočakati, učakati, doživeti, dobiti, uži(va)ti, biti (postati) deležen česa: quam ibi miseriam vidi! Ter., clarissimas victorias aetas nostra vidit Ci., suo toto consulatu somnum non vidisse Ci., utinam eum diem videam Ci. ep., quos (sc. dies) in vita celeberrimos laetissimosque viderit Ci., ne nimis sero … regni paterni speciem videat L., ut Roma saeculi quinque vidit O., videre centum messes, tempora senectae O., diem nondum videram Sen. tr. še nisem bil zagledal luči življenja, še nisem bil rojen, nullius ex sua stirpe fumis vidit N., casus abies visura marinos V. ki bo priča, ki bo deležna.
b) zopet (znova, spet) videti: suos, patriam Ci., mea regna videns V.
c) poiskati, obiskati: causa videndi has domos O., Othonem vide, Septimium vide, videbis ergo hominem, si voles Ci. ep., mane videns Plinium domi Plin. iun., qui (sc. medici) aegrum raro vident Cels.
d) videti kaj (na)pisano v knjigi, vedeti (iz knjig), (pre)brati, (pre)čitati: quam (sc. silvam) … quibusdam Graecis fama notam esse video C., reiectum esse ab Asclepiade vomitum in eo volumine, quod de tuenda sanitate composuit, video Cels.
e) (blago) spreje(ma)ti koga: videre reversos honorifice Amm.

4. metaf. (v duhu) (u)videti, opaziti (opažati), sprevide(va)ti, uvide(va)ti, doume(va)ti, razume(va)ti, doje(ma)ti, spozna(va)ti: Ter., Cels., Iust. idr., quem (sc. exitum) ego tam video animo, quam ea, quae oculis cernimus Ci. ep., videre vitia in dicente Ci., quin acrius vitia quam recta videat Ci., di vatesque in futurum vident L., videre ventura (prihodnost) V., O., sua fata O. vnaprej videti, video meliora proboque, deteriora sequor O., belli finem nullum videmus Hirt., V., multum Pl., Ci. ep. daleč videti = biti daljnoviden, pameten biti, cum me vidisse plus fateretur Ci. da sem bil pametnejši (preudarnejši), sin autem vos plus tum in re publica vidistis Ci. če pa ste vi pokazali večjo politično preudarnost; z ACI: Aeduos in dicione videbat Germanorum teneri C., videbat id non posse fieri N., capita nominis Latini stare cum rege videbant L., simul ac Iuturna … vidit … vulgi variare labantia corda V.; redkeje z odvisnim vprašanjem: quod ego, cur nolim, nihil video Ci. ep., cuius criminis reus sim, non video Cu., vide, quantum fidei tuae credam Cu.; occ. opaziti (opažati), zapaziti (zapažati), zazna(va)ti, (ob)čutiti, (za)slišati, (za)čuti: naso … videt plus quam oculis Pl. več (bolje) vonja, kot pa vidi, mugire videbis sub pedibus terram V., tum videres stridere … susurros H., vidistin' toto sonitus procurrere caelo Pr., caseus, qui vehementior vetustate fit vel ea mutatione, quam in eo transmarino videmus (sc. z okusom) Cels. —

II.

1. gledati, pogledati (pogledavati, pogledovati), ogledati (ogledovati) si: aliquem videre non posse Ci. koga ne moči videti, koga ne moči trpeti, spectat eam Tereus praecontrectatque videndo O., videamus miserabile funus O., quem tu nascentem placido lumine videris H., iuvat ire et castra desertosque locos videre V.; v sup.: mulieres et pueri, qui visum processerant S. gledat (boj); z odvisnim vprašanjem: vide sis, signi quid siet Pl. poglej vendar, kak pečat je, oglej si prej pečat, vide tali ubi sint Pl.; z odvisnim in vzkličnim stavkom: illud vide os ut sibi distorsit carnufex Ter.; impers.: vide sis modo etiam (le poglej sem, le poglej me), visum est Pl. sem že pogledal; sup. vīsū videti pri adj.: tumulus facillimus visu S., miserabile visu V., C.; nam. tega sup. stoji pesn. inf. vidērī = videti (prim. μέγας ὁράασϑαι Hom.): vitulus vivens videri H., maiorque videri nec mortale sonans V.

2. occ.
a) (zaupno) koga pogledati (pogledavati, pogledovati): Sen. ph. idr., me vide Pl., Ter. upaj name, zanašaj se name.
b) zgledovati se po kom, ogledovati se po kom: quin tu me vides? Ci. zakaj se ne zgleduješ po meni? = le zgleduj se po meni (kako sem jaz ravnal).
c) (malomarno, mirno) gledati kaj: vidistis in vincula duci universi eum, qui a singulis vobis vincula depuleram L. (prim. L. 6, 14 in 22, 14), matres Edonidas omnes quae vīdēre nefas, torta radice ligavit O.; pren. (o neživih subj.) gledati kaj, tj. kam = ležati proti, stati proti čemu: quae nascentem videt ora solem Sen. ph. ki leži proti vzhodu, (sc. Appenninus) Gallica rura videt Lucan., triclinium videt xystum Plin., triclinium hortum et gestationem videt Plin. iun.

3. metaf. (v duhu) gledati, ogledati (ogledovati) si kaj, premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati, razmišljevati), pomisliti (pomišljati, pomišljevati), (raz)motriti (razmotrivati), preudariti (preudarjati), (pre)tehtati, pretehtati (pretehtavati, pretehtovati), presoditi (presojati), oceniti (ocenjevati): nunc ea videamus, quae contra disputari solent Ci., cum haec sunt videnda Ci.; pogosto z odvisnim vprašanjem: Ter., Cels. idr., id primum videamus, quatenus amor in amicitia progredi debeat Ci., quid fuerim, quid simque, vide O.; pogosto v fut. II, da se odločitev a) ali preloži na poznejši čas: hisce de rebus mox (post, alias) videro ali viderimus (= fut.) Ci., alio loco de oratorum animo videro Ci.; b) ali prepusti drugemu: quam id recte faciam, viderint sapientes Ci., sitne malum dolere necne, Stoici viderint Ci. o tem naj razmišljajo stoiki = to naj odločijo stoiki (to meni ni nič mar); occ.
a) (po)skrbeti, (po)brigati se za koga, za kaj, oskrbeti (oskrbovati) koga, kaj, preskrbeti (preskrbovati) koga, komu kaj, priskrbeti (priskrbovati) komu kaj, paziti na koga, kaj, (po)gledati kaj, po čem, za čim, da bi … , da ne bi … : Petr. idr.; alicui videre skrbeti za koga, npr.: recte ego mihi vidissem Ter., Dolabellae videre Ci. ep., videre sibi hoc Ci., videre sibi locum, sedem Ci., viderint ista officia viri boni Ci., valebis et negotia mea videbis ut prandium nobis videret Ci. ep., potionis aliquid et cibi videamus Ci., videndum sibi esse aliud consilium Ci., Camillus … suam gloriam videt L., quae agenda videndaque L., viderit ista deus O., de his videris L., de me Iuppiter viderit V., post de matre videro Ter. (glede fut. II v teh stavkih gl. zgoraj); z odvisnim vprašanjem: tu, quemadmodum his satisfacias videris Ci.; s finalnim (zahtevnim) stavkom: Ter., Cels. idr., scribas, vide, plane et probe Pl., videret, ut quam primum tota res transigeretur Ci., vide, ut probare possit Ci. ep. pazi se, da ne … , videant consules (magistratus L.), ne quid res publica detrimenti capiat Ci., L. (stalno držpr. besedilo), vide, ne tu peius consulus N., vide, ne post mortem meam mentiaris te vicisse Sen. ph. glej, pazi; v zvezah vide, videto, videamus, ne in podobnih ne včasih = ali (li) morda, npr.: vide, ne hoc turpe nobis sit Ci. = to je … morda nečastno, vide, ne nulla sit divinatio Ci. = preroškega daru pač morda ni, težko da bi obstajal preroški dar; toda: videndum est, ne non satis sis Ci. = prejkone ni zadosti, utegne pač biti premalo, videte, ut sit necesse Ci. = težko da je potrebno; abs.: sed ipse viderit Ci. ep. naj gleda sam (meni nič mar), viderit intereat O. naj gleda sam, viderit; fateamur amores O. naj gleda kdo drug.
b) oko (oči) imeti na čem, vreči (metati) oko (oči) na kaj, nameravati kaj, v mislih imeti kaj, hlepeti po čem, stremeti za čim, poganjati se za čim, gnati se za čim, prizadevati si za kaj: vidit aliud Ci., maius quiddam videbam Ci., cuius mens nihil nisi commodum publicum videt L., magnam gloriam, imperia immodica v. L.

B. videor, vidērī, vīsus sum kot dep. pass.

1. videti se, biti viden, dati (dajati) videti se, pojaviti (pojavljati) se, (po)kazati se, prikazati (prikazovati) se: praesens videbor O., tu visus Enipeus gignis Aloidas O. prikazavši se kot Enipej; z dat. personae: negat sibi umquam … duas ex lucerna flammulas esse visas Ci., haec agenti portentum terribile visum (sc. est) L., nulla mihi visa (sc. est) sororum V.

2. metaf.
a) zdeti se, dozde(va)ti se, biti videti, kazati se, veljati za = imeti se za kaj, kazno biti; s predik. nom.: durior ad haec studia videbatur Ci., ut consimilis fugae profectio videretur C., atrox visum id facinus L., poteras iam videri felix O.; z inf. (NCI): Ter. idr., solem e mundo tollere videntur, qui amicitiam e vita tollunt Ci., ut exstinctae potius amicitiae quam oppressae videantur Ci., res postulare videtur S., Miltiades non videbatur posse esse privatus N., visae canes ululare V., colles exire videntur O. videti je, kakor da … ; inf. (poseb. esse) je včasih izpuščen: quod vix optandum (sc. esse) videtur Ci., Ariovistus tantos sibi spiritus … sumpserat, ut ferendus non videretur C., ubi tempus (sc. esse) visum (sc. est) S. da je čas, haec alio spectabant atque videri (sc. spectare) volebant N.; poseb. kot previden izraz v uradnih izjavah nam. trdnega odloka: maiores nostri voluerunt, quae iurati iudices cognovissent, ea non ut esse facta, sed ut videri pronuntiarent Ci., „fecisse videri“ pronuntiat Ci., cum pontifices decressent videri posse sine religione eam partem areae mihi restitui Ci., consul adiecit senatusconsultum Ambracium non videri vi captam esse L. (glede na ACI v zadnjih dveh stavkih gl. spodaj), deinde secessi et ex consilii sententia „videtur“ inquam Plin. iun.; nam. inf. stoji pt. fut.: eius praecepta sic optime divisuri videmur Q.; z dat. personae: Pl., Ter. idr., quod idem Scipioni videbatur Ci., quae quibusdam admirabilia videntur Ci., plerisque periculosum videbatur flumen pervadere Cu., aliis violentior aequo visa dea est O.; brezos. z ACI (klas. redko): Pl., Acc. ap. Ci., Q., Gell. idr., non mihi videtur ad beate vivendum satis posse virtutem Ci., quia videbatur et Limnaeum … oppugnari posse L.
b) biti očitno, biti očividno; pogosto lahko videri slovenimo tudi z adv. očitno, očividno: misericordiā usus videtur C. očitno je, da kaže usmiljenje, očitno kaže usmiljenje, non minorem exercitus quam ipse imperator laudem meritus videbatur C. očitno je bilo, da je vojska zaslužila prav tolikšno slavo kot … , očitno je vojska zaslužila … ; nihil videmur debere praetermittere H. očitno ne smemo …
c) occ. (sibi) videri domišljati si, domnevati, meniti, misliti: videor mihi perspicere ipsum animum Ci., obiurgari senatum, ut mihi visus sum, summa cum auctoritate Ci., videor mihi strepitum audire Cu., agna sibi nondum tuta videtur O., pressus mihi monte videbar O.; tudi brez dat.: visi (sc. sunt) audire vocem ex luco L., paratis, ut videbantur, magnis copiis S., vere videor posse contendere N. menim, da morem trditi, audire magnos iam videor duces H., idem factura videbar O. mislila sem storiti isto.
d) brezos. videtur (alicui) zdeti se komu prav ali primerno, hoteti kdo kaj, zahoteti se komu kaj, (z)ljubiti se komu kaj, po volji biti komu kaj, prav biti komu kaj, kdo hoteti, meniti, misliti, skleniti: Cels. idr., tibi si videbitur, villis illis utere Ci. ep., si ei videatur (videretur) Ci., si tibi videtur, des N., ita dis (patribus) visum est (gr. ἔδοξε) L. ali sic visum superis O. ali dis aliter (non ita O.) visum V. bogovi (očetje) so … hoteli, so sklenili, quippe ita Neptuno visum est V.; brez dat.: si videtur Ci., ubi visum est, quibus in locis visum est C., quae videbantur, dicebat N. svoje mnenje; z inf.: nunc autem visum est mihi de senectute aliquid ad te conscribere Ci., commodissimum visum est Procillum mittere C., visum est delere O.; inf. pogosto izpuščen: qui imitamur, quos cuique visum, est (sc. imitari ali imitandos esse) Ci., mitteretque cum imperio, quem ipsi videretur (sc. mittere) L.; tudi: visum est mihi, ut eius temptarem sententiam Ter.

Opomba: Stari. pf. videi: Enn. fr.; star. inf. pr. pass. vidērier: Ter., Gell.; 2. oseba imp. act. okrajšana v zvezi vidĕ sis: Pl.; vidēn' vulg. = vidēsne: Pl., Ter., V., Cat., Tib.

vigilia f

1. knjižno (veglia) prebedena noč

2. relig. vigilije

3. ekst. post:
far vigilia postiti se

4. ekst. dan pred; predvečer:
la vigilia dell'esame dan pred izpitom
alla vigilia della guerra na predvečer vojne
vigilia di Natale sveti večer

vsè all; everything; all included; without exception

vsè, kar... all that...
vsè ali nič all or nothing, (figurativno) neck or nothing
vsè to all this
vsè zaman all in vain, all to no purpose
vsè do zadnjega to the last
vsè skupaj all together
vsè v vsem all in all
vsè več in več more and more
vsè manj in manj less and less
nad vsè above all, first of all
ona mu je vsè she is all to him
njemu vsè prav pride nothing comes amiss to him
vsè je izgubljeno all is lost
vsè mi je povedal he told me everything
vsè sem tvegal I have risked my all
vsè se mi zdi, da ti ni zanj I half suspect you don't care for him
jaz bi vsè prej kot (šel) I would rather have anything than (go)
vsè je dobro, kar se konča dobro all's well that ends well
vsè, kar se sveti, ni zlato all that glitters is not gold
storil bom vsè, kar želiš I shall do whatever you desire

vsí ➞ ves

vsí skupaj, vsi in vsak all and sundry; arhaično (vse, kar leze in gre) all the world and his wife (so bili tam were there)
Vsi sveti religija, praznik 1. nov. All Saints' Day, Allhallows

zlat|o [ó] srednji spol (-a, ni množine) kemija das Gold (belo Weißgold, čisto Feingold, karatno Dukatengold, lomljeno Bruchgold, prano Waschgold, rdeče Rotgold, staro Altgold, v lističih Blattgold, za zobe Zahngold)
kovano zlato gemünztes Gold
nepravo zlato das Flittergold, Rauschgold
obdelano zlato verarbeitetes Gold
zlato v palicah das Barrengold, der Goldbarren
tehtnica za zlato die Goldwaage
izpiranje zlata die Goldwäsche
kepa zlata der Goldklumpen
pariteta na osnovi zlata die Goldparität
vrednost zlata der Goldwert
iz čistega zlata reingolden
iz pravega zlata echtgolden
iz rdečega zlata rotgolden
zlata vreden Goldes wert, goldig
biti zlata vreden nicht mit Gold aufzuwiegen sein, Gold wert sein
dober nasvet bi bil zlata vreden da ist guter Rat teuer
figurativno X ni ravno čisto zlato X ist mit Vorsicht zu genießen
ni vse zlato, kar se sveti es ist nicht alles Gold, was glänzt

zlató gold

lov za zlatom gold rush
kopač (kopanje) zlata gold-digger (gold digging)
rudnik zlata gold mine
zlató v palicah bar gold, bullion, ingot gold
kepica, zrno zlata gold nugget
zlata žila medicina piles pl
žila zlata vein of gold
izpiralec (izpiranje) zlata gold-washer (gold-washing)
odtok zlata outflow (ali drain) of gold
zaloga zlata nahajališče zlata goldfield
plačila se morajo izvršiti v zlatu (the) payments are to be made in gold
on se valja v zlatu (figurativno) he is rolling in gold
biti plačan v zlatu to be paid in gold
biti zlata vreden (figurativno) to be worth one's weight in gold
to se ne da plačati z zlatom (figurativno) this is beyond price
govoriti je srebro, molčati pa zlató speech is silver (arhaično silvern), silence is golden
ni vse zlató, kar se sveti all that glitters is not gold, appearances are deceptive

zlató or moški spol

čisto (suho) zlato or fin (natif)
karatno zlato à … carats
mačje zlato (mineralogija) mica moški spol jaune
zlato v palicah or en barre (ali en lingot)
biti zlata vreden valoir son pesant d'or
to se ne da z zlatom plačati (odtehtati) cela n'a pas de prix
molk je zlato le silence est d'or
ni vse zlato, kar se sveti tout ce qui brille n'est pas or

zlató (-á) n

1. oro:
zlato se sveti l'oro luce, luccica
barva starega zlata il colore dell'oro vecchio
cena, tržišče zlata il prezzo, il mercato dell'oro
zrnca zlata granelli d'oro

2. pog. (izdelki iz zlata) oro, ori, oggetti d'oro:
prodajati zlato in srebrnino vendere ori e argenti

3. pren. (zlat denar) oro, monete d'oro

4. pren. (kar je po barvi, sijaju podobno zlatu) oro:
zlato dekliških las l'oro dei capelli della fanciulla

5. pren. (kar je zelo kvalitetno) oro:
ni vse zlato, kar je napisal non tutto è oro quel che ha scritto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
braniti zlato z olimpijskih iger difendere l'oro, la medaglia d'oro delle ultime olimpiadi
človek, delavec vreden (suhega) zlata un uomo, un lavoratore che vale tanto oro quanto pesa
zlata vredne besede parole d'oro
česar se dotakne, se spremeni v zlato uno che ha sempre successo, che riesce in qualsiasi impresa
vzeti, kar nekdo reče, za čisto, za suho zlato prendere tutto per oro colato
prodajati laž za čisto zlato vendere lucciole per lanterne
kaj prodajati za suho zlato vendere qcs. a peso d'oro
kopati se v zlatu nuotare nell'oro
izpiranje zlata lavaggio dell'oro
belo zlato oro bianco
črno zlato oro nero
min. kačje zlato biotite gialla
samorodno zlato oro puro
PREGOVORI:
čas je zlato il tempo è oro
govoriti je srebro, molčati pa zlato le parole sono d'argento, il silenzio d'oro
ni vse zlato, kar se sveti non tutto è oro quel che luccica
kadar zlato govori, vsaka beseda slabi dove l'oro parla, la lingua tace
zlato spoznaš v ognju, prijatelja v nesreči l'oro s'affina al fuoco el'amico nelle sventure

zlató oro m

čisto, suho zlato oro virgen, oro fino
karatno zlato oro de ley
mačje zlato oro de gato
zlato v palicah oro en barras
zaloga zlata (v banki) existencia f de oro
plačati v zlatu pagar en oro
plombirati z zlatom (zob) orificar
on je zlata vreden vale tanto oro como pesa
to se ne da z zlatom plačati (odtehtati) esto no se paga con oro
molk je zlato el silencio es oro, fam en boca serrada no entran moscas
ni vse zlato, kar se sveti no todo es oro lo que reluce

zrcal|o¹ srednji spol (-a …) der Spiegel (konkavno Konkavspiegel, Hohlspiegel, konveksno Konvexspiegel, Wölbspiegel, panoramsko Panoramaspiegel, parabolno Parabolspiegel, povečevalno Vergrößerungsspiegel, ravno Planspiegel)
medicina čelno zrcalo Stirnspiegel
očesno zrcalo Augenspiegel
osvetljevalno zrcalo Beleuchtungsspiegel
ušesno zrcalo Ohrenspiegel
tehnika glavno zrcalo Hauptspiegel
pomožno zrcalo Hilfsspiegel
vzvratno zrcalo Rückblickspiegel
krmno zrcalo pomorstvo Heckspiegel
bleščati se kot zrcalo spiegeln, spiegelblank sein
čist kot zrcalo spiegelblank
kazati zrcalo figurativno (jemandem) den Spiegel vorhalten
ki se sveti kot zrcalo spiegelig
medicina pregled grla z zrcalom die Kehlkopfspiegelung