Franja

accōsto

A) avv. zraven, poleg, blizu:
venire accosto priti zraven, pristopiti
accosto accosto zelo blizu, čisto zraven

B) prep.
accosto a zraven, poleg:
stare l'uno accosto all'altro stati drug poleg drugega

C) agg. toskansko priprt:
lascia la porta accosta vrata pusti priprta; bližnji:
la scuola accosta bližnja šola

Č) m

1. približanje, kombiniranje, kombinacija

2. pren. poznanstvo, zveza, zaslomba, protekcija

3. navt. pristajališče

4. šport bližanje (balinanje)

áfriški (-a -o) adj. geogr. africano:
afriške države stati africani
zool. afriški slon elefante africano (Lexodonta africana)
afriška sedlarica mitteria (Ephippiorhyncus senegalensis)
afriški nesit tantalo (Ibis ibis)
afriški noj struzzo (Struthio camelus)

aggregazione f

1. združitev, spojitev, kopičenje

2. kem. agregacija, agregiranje:
stati di aggregazione agregatna stanja

aile [ɛl] féminin krilo (tudi militaire, aéronautique, sport, architecture), perut, perutnica; automobilisme blatnik; figuré okrilje, varstvo; technique flanša

d'un coup d'aile (aéronautique) brez pristanka, brez ustavljanja
à tir d'aile(s) kot veter hitro
sous l'aile de quelqu'un pod okriljem kake osebe
ailes du moulin à vent krila mlina na veter
ailes du nez krila nosnic, zunanji spodnji del nosu
ailes de l'imagination peruti (krila, polet) domišljije
avoir des ailes zelo hitro teči
avoir du plomb dans les ailes (figuré) biti težko prizadet, biti brez poleta
baisser ses ailes povesiti peruti, figuré izgubiti pogum
battre de l'aile (familier) biti v finančnih težavah, izgubiti na moči
battre des ailes udarjati, plahutati, kriliti s perutmi
ne battre que d'une aile (figuré) biti na koncu, pri kraju svojih moči
se brûler les ailes (figuré) osmoditi si prste
déployer ses ailes razviti svoja krila
donner des ailes à quelqu'un (figuré) dati komu krila (da hitro teče, zbeži)
emboutir son aile droite avant (automobilisme) utreti svoj sprednji desni blatnik
rogner les ailes à quelqu'un (figuré) komu krila pristriči
voler de ses propres ailes (figuré) stati na lastnih nogah, biti samostojen, ne biti navezan na tujo pomoč

aliunde, adv. (alis in unde) od kod drugod: Ter., Lucr., Sen. ph., id al. audire non potuisti Ci., al. stare L. na drugi strani stati, alii aliunde coibant L. eni s te, drugi z one strani.

altrettanto

A) agg. prav toliko:
c'erano dieci ragazzi e altrettante ragazze bilo je deset fantov in prav toliko deklet

B) pron. prav tolik, enak:
Buone feste! - Grazie e altrettanto a voi! Vesele praznike! - Hvala, enako!

C) avv. enako, prav tako:
anche gli altri componenti della squadra sono stati altrettanto bravi tudi drugi člani moštva so bili enako dobri

an

1. lokal: na (wo? an der Wand na steni/zidu, wohin? an die Wand na steno/zid, am Finger, an den Finger na prstu, na prst, an dem Ufer, an das Ufer na bregu, na breg); ob (wo? an der Wand stehen stati ob steni, wohin? an die Wand stellen postaviti ob steno); Schulter an Schulter z ramo ob rami; pri (wo?) - k (wohin?) (an der Tür pri vratih, am Tisch pri mizi, an der Sache pri stvari, an die Tür k vratom, an den Tisch k mizi, an die Sache k stvari) ; Haus an Haus hiša pri hiši; pred (wohin?; bei Erschießungen: an die Wand stellen postaviti pred zid) ; an ... entlang vzdolž (am Ufer entlang vzdolž brega, am [Fluß] Fluss entlang vzdolž reke) ; an ... vorbei mimo (am Haus vorbei mimo hiše, an mir vorbei mimo mene) ; bis an do (bis an die Tür do vrat, bis ans Lebensende do smrti) ; an etwas. (nehmen, ziehen, packen) za (prijeti, zagrabiti itd. za)

2. temporal am Montag, Dienstag... v ponedeljek, torek ...; an diesem, jenem Tag tistega, tega dne; an seinem Geburtstag na njegov rojstni dan; am Morgen, Vormittag, Abend zjutraj, dopoldne, zvečer; am 1., 2., ... prvega, drugega, ...

3. auf Fahrplänen: an prihod

4. (etwa) an 500 približno 500

5. Gruß, Bitte an pozdrav, prošnja (komu), Anforderung: glede

annus¹ -ī, m

1. leto: interea magnum sol circumvolvitur annum V., anni principium, principio anni, initio anni L., ineunte anno Suet., anno exeunte Ci. ali extremo L. ali exitu anni T. proti koncu leta, anno vertende Ci., annus superior Ci., C. ali prior L. prejšnje, (pravkar) preteklo, postero anno Ci., multorum annorum tyrannis N. mnogoletno, dolgoletno, tempus anni Ci., C. idr. letni čas, vreme, ex anni tempore S., extremo anni tempore Iust., ad hunc diem anni Gell. do današnjega dne; pl. pogosto = časi: nati melioribus annis V. Adverbialni izrazi:
a) abl. anno α) v preteklem letu, pred letom: utrum anno an horno te abstuleris a viro Luc. ap. Non., quattuor minis ego emi istanc anno uxori meae Pl., etiam histriones anno quom... hic Iovem invocarunt Pl. β) med letom, v letu, celo leto: qui anno iam prope senatum non habuerint L., et iam anno in magistratu erat L. γ) v (enem) letu, vsako leto: consules anno creare L., conseri anno facilis soli quadragena iugera iustum est Plin., semel anno, bis anno Plin., ter anno Col.; nam. samega abl. še pogosteje (posebno klas.) in z abl., kadar je povedano, kolikokrat se kaj v letu godi: semel in anno Plin., in anno bis Varr., ter in anno Pl., Ci., tribus in anno diebus, tres in anno stati dies L.
b) acc. annum (skozi) eno leto, celo leto: matronae ut parentem annum eum luxerunt L., tecum plus annum vixit Ci. več (dlje) kakor eno leto; s praep.: ad annum čez leto, k letu, prihodnje leto: tibi faciendum est ad annum Ci., nescio, quid intersit, utrum illuc nunc veniam an ad decem annos Ci. ep. čez 10 let, si ad decem milia annorum gentem aliquam urbe nostra potituram putem Ci. po 10000 letih; ante annum leto (po)prej: Col., Plin. iun.; in annum α) za eno leto: prorogare in annum imperium L., provisae frugis in annum copia H.; imperium in multos annos S. za mnogo let. β) za prihodnje leto: stercoratione faciunt in annum segetes meliores Varr.; intra annum v letu dni, ob (enem) letu: intraque annum nova urbs stetit L.

2.
a) (= annus aetatis Hier.) leto (življenja), starostno leto: Ter., V., H., O. idr., annum agens decimum septimum Ci. v 17. letu, ko mu je teklo 17. leto, eques Romanus annos prope XC natus Ci., annos natus maior quadraginta Ci. več kakor (nad) 40 let star, centum annos complere Ci. 100 let dopolniti, Hannibal annorum ferme novem N. kakih 9 let star; od tod pl. anni leta = doba (življenja), starost: anni iuveniles, seniles O. mlada, stara leta, molles, teneri O., pueriles Q., rudes Sen. tr., corpus infirmum annis S. onemoglo od starosti, confectus annis S., gravis annis miles H. prileten, ostarel, marcet corpus annis Lucr., vergens annis T. starajoč se.
b) starostno leto, v katerem so leges annales Rimljanu dovoljevale kandidirati za častne službe, oblastveno leto: is enim erat annus, quo per leges ei consulem fieri liceret C., annus meus, tuus, suus Ci. leto, v katerem morem (smem) jaz, ti, on kandidirati za častne službe, reliquit annum suum seque in proximum transtulit Ci., prorogare annum Ci. ep.
c) meton. α) dolga doba: dum moliuntur, dum conantur, annus est (preteče) Ter., dum venit huc rumor, annus abisse potest O., differs curandi tempus in annum H. β) annus magnus Ci. (= annus mundānus Macr.) veliko svetovno leto, kakih 25800 navadnih let.

3. met.
a) (le pesn.) letni čas: nunc formosissimus annus V. pomlad, a. frigidus V. ali hibernus H. ali horrens Stat. zima, Pisaeus Stat. vroči letni čas, vroče poletje, kakršno je v Pisi, pomifero anno H. = jeseni.
b) letni pridelek, letina: Lucan., Stat., Cl., uberrimus Ci., arare terram et exspectare annum T., ager atque annus in frumentum conteruntur T. letina se porabi za živež.

ante, st.lat. anti, antidI. adv.

1. krajevno: spredaj (naspr. post, a tergo): ante aut post pugnandi ordinem dare L., fluvius ab tergo: ante circaque velut ripa... oram eius omnem cingebat L., a. volans V., pallida Tisiphone morbus agit a. V. pred seboj, coronatus stabit et a. calix Tib.; pren.: malitia... mala bonis ponit ante Ci.; naprej (naspr. post, retro): neque post respiciens neque ante prospiciens Varr. ap. Non., si aut manibus ingrediatur quis aut non ante, sed retro Ci., a. tulit gressum V. Prim. tudi zloženke: antecedo, antegredior, antefero, antehabeo, antepono, anteverto, antevolo idr.

2. časovno: prej: ut dixeram ante Pl., quem ante diximus, sicut a. dictum est L., non a. consulto senatu L., vita a. acta Ci., a. actum tempus Lucr., a. acti anni Tib., a. facta (naspr. futura) Vitr., ante posteaque Plin., ante angebar, nunc non angor Ci., fidus ante Poenis, tum mutaverat fidem L., ante, deos homini quod conciliare valeret, far erat O. prej = nekdaj; ante capio, gl. antecapiō. — Pogosto z abl. mensurae: XXX diebus a. Ci., paucis annis a. Ci. ali paucis a. annis S., paucis a. diebus Ci., S., paucis mensibus a. C., multis a. mensibus Ci., biduo a. Ci.; pogosto z subst.neutr.: multo ante Ter. ali ante multo Ci., aliquanto a. ali a. aliquanto, paulo a., tanto a. Ci. Z adv.: longe a. Ci. Ante s quam = antequam (gl. to geslo), pesn. nam. ante... quam tudi quam ante: Lucr., Tib. idr., in pleonastično prius... ante... quam: V. ali prius... quam... ante: Pr.; non ante (ne prej) z dum dokler ne: non a. absolvit, dum omnes rediere captivi Amm. Redko nalično po grščini pri subst.: neque... ignari sumus ante malorum V. (τῶν πρὶν κακῶν), tako tudi: ille elegit, qui recipit a. meliorem Ps.-Q., prim.: ne proderent patriam tyranni a. satellitibus et tum corruptoribus exercitūs L. — Prim. zloženke antecapio, anticipo, antevenio idr.

II. praep. z acc.

1. krajevno: pred (in to tako, da je oseba obrnjena proti stvari; prim. pro, ki pomeni, da je oseba obrnjena proč od stvari): a. ianuam N., a. ostium Tiberinum classem hostium videbatis Ci., Hannibal a. portas L., a. aedem Cereris Ci. in elipt. a. Castoris (sc. aedem) Ci., a. tribunal Ci., causam a. aliquem dicere Ci. pred kom kot sodnikom, gloria aliquando ante nos est..., aliquando in averso est Sen. ph.; pogosto: a. oculos omnium esse, versari Ci. pred očmi vseh, pred vsem svetom, tako tudi pri subst.: flagitia Romae a. oculos omnium Ci., a. oculos trucidatio civium Ci. očiten uboj; proleptično pri glagolih premikanja: a. aram statuere, a. signa progredi L., equitatum omnem a. se mittere C., vinctum a. se Thyum agebat N.

2. pren. pred (označuje prednost, toda ne pri Ci. in C., ki rabita v tem pomenu prae): quem a. me diligo Balbus in Ci. ep. bolj kakor sebe; esse a. aliquem ali a. aliquid prekašati (presegati) koga, kaj: gloriā belli Gallos a. Romanos fuisse S., nullos mortalium armis... a. Germanos esse T.; a. Iovem haberi Cu. višje stati (več veljati) kakor Jupiter; posebno a. alios (alias, alia) pred vsem(i) drugim(i), tako tudi a. omnes ali a. cunctos ali a. ceteros (-as): o felix una a. alias Priameia virgo V., unam longe a. alias specie ac pulchritudine insignem... raptam ferunt L., a. omnes fratris filii superbiae infestus L., tua a. omnes experientia T.; od tod stopnjujoč poleg komp. in superl.: scelere a. alios immanior omnes V., a. alios miserandi magis L., longe a. alios acceptissimus militum animis L., a. cunctas mulieres longe deterrima coniuga Ap.; pogosto a. omnia predvsem, nadvse, (prav) posebno: a. omnia deplorati erant equites L., dulces a. omnia Musae V.

3. časovno: pred: a. hunc diem Ter., neque ante adventum C. Verris neque post decessionem Ci., et ante Epaminondam natum et post eius interitum N., a. urbem conditam Ci. pred ustanovitvijo (rim.) mesta, a. decemviros creatos L.; predlog včasih (poseb. relativu) zapostavljen: N., diem statuo, quam ante... Ci.; z abl. mensurae: multo a. noctem L., aliquanto a. adventum meum Ci., tot annis a. civitatem datam Ci.; časovno določilo opisano: a. praeturam, a. tribunatum Ci., a. Verrem praetorem Ci. pred Verovo preturo, qui honos... habitus a. me est nemini Ci. pred menoj = pred mojo dobo, a. legem Gabiniam Ci. pred uveljavitvijo Gabinijevega zakonskega predloga, a. tubam V. preden zadoni tuba.

anwurzeln zakoreniniti se; wie angewurzelt dastehen stati kot okamenel

aplomb [aplɔ̃] masculin navpičen položaj; uravnovešen položaj, ravnotežje; figuré samozavestnost, hladnokrvnost; nesramnost, predrznost

quel aplomb! kakšna nesramnost, predrznost!
il a de l'aplomb predrzen, nesramen je
le soleil tombe d'aplomb sončni žarki padajo navpično
d'aplomb v trdnem ravnotežju; navpično; pokončno
je ne me sens pas bien d'aplomb (familier) nisem prav pri moči
cela me remettra d'aplomb to me bo spet spravilo na noge
être bien d'aplomb sur ses jambes trdno stati na nogah
maintenir d'aplomb držati v ravnotežju
mettre d'aplomb spraviti v ravnotežje, uravnovesiti, pokonci postaviti

atenerse* (glej tener)

atenerse a držati se za
atenerse a lo seguro na trdnih tleh stati
saber a qué atenerse na tekočem biti; biti si na jasnem o sebi

attention¹ [əténšən] samostalnik
pozornost; oskrba, nega, negovanje
množina dvorjenje
vojska pozor

to call (ali draw) attention to opozoriti na kaj
to give (ali pay) attention to paziti na kaj, upoštevati, uvaževati kaj
to attract attention pritegniti pozornost
to rivet one's attention to osredotočiti se na kaj
vojska to stand at attention v pozoru stati
to be all attention pazljivo poslušati, napenjati ušesa

aufstehen^*

1. vstati, vstajati, Wild, [Haß] Hass: dvigati se, dvigniti se, aufstehen gegen dvigniti se proti, upreti se (komu, čemu)

2. aufstehen auf stati na

3. (offen sein) biti odprt

baba ženski spol sluz; sline; odpadek surove svile; domače zverina

caérsele a uno la baba z odprtimi usti stati; do ušes zaljubljen biti
echar babas sliniti se

belligerante

A) agg. vojskujoč se:
stati belligeranti vojskujoče se države

B) m, f vojskujoča se sila, stran

betón (-a) m grad. calcestruzzo (cementizio), beton; ekst. cemento:
publ. najlepše dele obale je zalil beton i tratti più belli della costa sono stati deturpati da colate di cemento
armirani beton cemento, calcestruzzo armato
prednapeti beton cemento armato precompresso

bístven (-a -o) adj. essenziale, sostanziale, principale; quintessenziale; grande, madornale:
med njima je bistvena razlika tra loro due c'è una sostanziale differenza
zagrešiti bistveno napako fare un errore madornale
bistvenih posledic ni bilo non vi sono stati effetti di (qualche) rilievo

blast¹ [bla:st] samostalnik
sunek vetra, piš; pok, detonacija; trobljenje; količina razstreliva; razstrelitev
botanika rastlinska rja, snet
figurativno poguba

at (ali in) a full blast s polno paro
to be out of blast stati, ne delati (plavž)
sleng to take a blast kaditi pipo

bog [ó] moški spol (boga, bogovi)

1. moško božanstvo: der Gott
bog bliska in groma Donnergott
bog gozda Waldgott
bog ljubezni Liebesgott
bog maščevanja Rachegott
bog morja/ morski bog Meeresgott
bog ognja Feuergott
bog pastirjev Hirtengott
rečni bog [Flußgott] Flussgott
bog sonca Sonnengott
bog vina Weingott
bog vojne Kriegsgott
bog vremena Wettergott

2.
lipov bog (malik) der Götze
figurativno stati kot lipov bog dastehen wie ein Ölgötze
|
posvečen bogu gottgeweiht
figurativno bogovi v belem (zdravniki) die Götter in Weiß
ljubljenec bogov der Götterliebling
somrak bogov die Götterdämmerung
da se bog usmili hudo, slabo ipd.: gotterbärmlich
kot bog göttergleich