Franja

zalépiti (-im) | zalépljati (-am)

A) perf., imperf. incollare, appiccicare:
zalepiti z lepilnim trakom incollare col nastro adesivo
pren. zalepiti pogled v koga fissare qcn. con lo sguardo
pren. zalepiti ušesa non sentire, lasciar perdere, sorvolare

B) zalépiti se (-im se) | zalépljati se (-am se) perf., imperf. refl. incollarsi, appiccicarsi; attaccarsi:
mokra srajca se mu je zalepila na hrbet la camicia bagnata gli si era appiccicata sulla schiena

želézen (-zna -o) adj.

1. di ferro:
železen drog sbarra di ferro

2. (železov) di ferro, ferroso:
železna ruda minerale ferroso

3. pren. forte, di ferro:
železen stisk roke una forte stretta di mano

4. pren. di ferro, ferreo; pren. (zelo strog) ferreo, rigido, inflessibile:
železno zdravje salute di ferro
železna volja volontà ferrea
železna disciplina disciplina ferrea

5. pren. (osnoven) tradizionale, classico:
ponatisniti železna dela slovenske književnosti ristampare i classici della letteratura slovena
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. potovati z železnim konjičkom viaggiare in automobile
imeti železne živce avere nervi saldi, d'acciaio
vladati z železno roko governare col pugno di ferro
železna blagajna cassaforte
železna rezerva riserva di sicurezza
železni ptič aeroplano
hist. železna devica vergine di Norimberga
hist., voj. železna srajca cotta di maglia, cotta di ferro
hist. železna zavesa cortina di ferro
arheol. železna doba età del ferro
zool. železna kačica iulide (Julus terrestris)
rel. železna maša settantesimo della prima messa
med. železna pljuča polmone d'acciaio
farm. železno vino ferrochina
geogr. Železna vrata Porte di ferro
PREGOVORI:
stara navada — železna srajca vizio di natura fino a fossa dura

σινδών, όνος, ὁ, ἡ [Et. orient. izv.] 1. tenko tkano indijsko ali egiptovsko platno; tenčica βυσσίνη. 2. iz njega narejena: obleka, srajca, robec, zagrinjalo, rjuha, zastava NT.

χιτών, ῶνος, ὁ, ion. κιθών [Et. semitska izpos., aramejsko kithuna; odtod lat. tunica (iz ktun-ica)] 1. volnata, platnena spodnja obleka za moške in ženske (lat. tunica), srajca (brez rokavov); bila je včasih dolga, včasih kratka, prepasana s pasom. 2. a) obleka, halja; usnjata, s kovinskimi ploščicami obložena vojaška suknja, oklep; b) podšiv, urbasi (pri obuvalu). 3. stena, οἱ τειχέων κιθῶνες sezidan branik, obrambno zidovje, λάινος kamenit plašč.

χιτωνίσκος, ὁ poet. kratka spodnja obleka, srajca.

ночной nočen;
ночная рубашка spalna srajca;
ночная слепота mesečna slepota (konjska bolezen);
ночное n nočna paša (konj)