Franja

zadovolj|en [ó] (-na, -no) zufrieden
z malim zadovoljen mit wenigem zufrieden, genügsam
srečen in zadovoljen seelenvergnügt

zákon

1. (postava, zaveza) law; act (of parliament); tehnika principle

pisani zákon statute
božji zákon divine law
Grimmov zákon gramatika Grimm's law
duh zákona the spirit of the law
po angleškem zákonu under English law
na temelju zákona by virtue of a law, under a law
zbirka zákonov digest (of laws)
zákon ponudbe in povpraševanja the law of supply and demand
zákoni perspektive the laws pl of perspective
kršilec zákona lawbreaker, transgressor, offender
kršitev zákona transgression (ali violation) of a law, offence, ZDA offense
oseba zunaj zákona outlaw
oseba, ki se pokorava zákonu law-abiding person
tolmačenje zákona interpretation of the law, law interpretation
luknja v zákonu loophole in the law
zaščiten z zákonom protected by law
novi (stari) zákon religija New (Old) Testament
z zákonom pooblaščen organ statutorily empowered authority
izdati zákon to pass (ali to promulgate) a law
izvrševati zákone to administer the law
odobriti zákon to ratify (ali to approve) a law
obiti zákon to circumvent (ali to evade) to get round the law
kršiti zákon to infringe (ali to violate, to transgress, to contravene) a law
pasti, priti pod zákon to come under a law
postati zákon to become law, to pass into law
postaviti koga izven zákona to outlaw someone
zákon je prevladal the law prevailed
sprejeti zákon parlament to pass a bill
izboljšati, spremeniti zákon to amend a law
razveljaviti, ukiniti zákon to abrogate (ali to repeal) a law
zákon velja the law is in force, the law is valid (ali binding)
zákon bo stopil v veljavo dne 1. januarja the law will come into force (ali will come into effect) on the 1st of January
temeljiti na zákonu to be based on statutory authority
urejati z zákonom to regulate by statute and constitution
uvajati z zákonom to introduce by statute
uveljaviti zákon to enforce a law, to put a law into force

2. (zakonska zveza) marriage, matrimony, wedlock

civilni zákon civil marriage
divji zákon cohabitation, concubinage
ločitev zákona divorce
nesrečen zákon an ill-assorted couple
poskusni zákon ZDA companionate marriage
njun zákon je bil srečen their marriage was a happy one
zákon je bil ločen the marriage was dissolved
ima sina iz prvega zákona she has a son by her first marriage
živela sta v srečnem zákonu they lived in connubial bliss
živeti v divjem zákonu (figurativno) to cohabit, to live together (as man and wife)

ᾰ̓γᾰθός 3 [adv. εὖ – comp. ἀμείνων, βελτίων, κρείσσων, λωίων, λῴων; ep. poet. ἀρείων, βέλτερος, λωίτερος, φέρτερος – sup. ἄριστος, βέλτιστος, λώιστος, λῷστος; poet. βέλτατος, φέρτατος, φέριστος] 1. o osebah: dober, vrl, hraber, pošten, plemenit, pripraven, zmožen (τέχνην, εἰς, πρός, κατά τι, ἔν τινι); βοήν: vrl vikač ali klicar; v nagovoru: ὠγαθέ dragi moj; οἱ ἀγαθοί plemenitaši, aristokrati; καλός κἀγαθός korenjak in poštenjak, vzor moža. 2. o stvareh: dober, koristen, τινός za kaj, proti čemu, srečen (βίος), rodoviten (χώρα), ugoden (ὄναρ); ἀγαθὰ πράγματα ugoden položaj, sreča, dragocenosti. 3. subst. τὸ ἀγαθόν dobro, korist, dobrota, sreča; pl. dobrine, vrline; zaloga, (bojni) živež, plen; sladčice; ἀγαθὰ φρονέων dobrohoten, dobro misleč, εἰς ἀγαθόν, ἐπ'ἀγαθῷ v blagor (korist, prid), v dobrem namenu; εἰς ἀγαθὰ πείθεσθαι dober svet poslušati, ἀγαθὰ εὑρίσκομαι najdem milost.

ἀκούω [Et. iz ἀκούσjω; ἀκοή iz ἀκουσᾱ́, ἀκήκοα iz ἀκᾱ́κουσα, nem. hören (got. hausjan); sor. z lat. caveo, sl. čuti (iz qēu-ti), gršk. κοέω pazim. – Obl. fut. ἀκούσομαι, aor. ἤκουσα, pf. ἀκήκοα, plpf. ἠκηκόειν (ἀκηκόειν), pf. pass. ἤκουσμαι, aor. pass. ἠκούσθην, fut. ἀκουσθήσομαι, verb. adi. ἀκουστός]. 1. čujem, slišim, izvem τινός, τί, τινός τι; πατρὸς τεθνηῶτος da je oče umrl; τινὸς λέγοντος čujem (na lastna ušesa) nekoga govoriti, da nekdo govori; z acc. pt. slišim od drugih kot gotovo stvar; če je stvar negotova, stoji acc. c. inf.: τὸν μάντιν εἰπόντα ἤκουσε slišal je, da je vedeževalec rekel; ἀκούομέν σε ὄλβιον εἶναι slišimo, da si srečen; οἱ ἀκούοντες slušatelji, poslušalci. 2. poslušam koga, sem pokoren, uslišim koga, (o sodniku) zaslišujem, pristanem na kaj. 3. zovem se, slôvem, sem na glasu, κακός smatrajo me za hudobneža, εὖ ἀ. sem na dobrem glasu, κακῶς sem na slabem glasu, razvpit sem, očita se mi kaj, ὑπό τινος zasramujejo (psujejo) me, κακῶς πρός τινος moram poslušati od koga žarke besede; ἤκουον κόλακες imenovali so se hinavce, ἤκουον πρῶτοι εἶναι bili so na glasu kot prvi. 4. med. = act. Il. 4. 331. – praes. ima pogosto pomen pf.: slišal sem, vem, razumem NT I. Cor. 14. 2.

ἀνύω, ἀνύτω, at. ἁνύω, ἁνύτω; ἄνῡμι, ἄνω (ᾰ, ῠ) [Et. iz kor. sen, doseči; iz sn̥-. – fut. ἀνύσω, -ομαι, aor. ἤνυσα, -άμην, pf. ἤνυκα, ἤνυμαι, pass. aor. ἠνύσθην, fut. pass. ἀνυσθήσομαι, ep. fut. in aor. tudi ' σσ']. I. act. 1. a) skončam, dovršim, opravim οὐκ ἀνύω φθονέουσα z zavistjo ne dosežem ničesar; εὐδαίμων ἀνύσει = εὐδαιμονήσει naposled boš vendar srečen; ἠνύσατ' ἐκτοπίαν φλόγα odpravili ste; b) ὁδόν prehodim, preplavam, tudi brez ὁδόν, πρός, εἰς, ἐπί τι in sam. acc.; Ἅιδαν dospem v Had, θάλαμον v spalnico, ἄχθος naložim, natovorim. 2. dobim, pribavim, priskrbim φορβάν; dosežem χρείας; ἀρωγάν pomagam; učinim, da φονέα γενέσθαι. 3. použijem, uničim, pokončam; pass. končam se, zvršujem se, potekam, bližam se koncu, πέμπτῳ ἔτει ἀνομένῳ tekom (na koncu) petega leta. II. med. dosežem (izvršim) zase.

ἀ-πήμων 2 (πῆμα) brez boli 1. nepoškodovan, srečen νόστος. 2. neškodljiv, ugoden, koristen μῦθος, ὕπνος.

ἀρετάω ep. sem za kaj, veljam, napredujem, uspevam, srečen sem.

βαίνω [Et. iz kor. βᾱ(ί) ali pa iz kor. g^wem-, g^wm̥-jō, βαμ-jω, βαίνω; lat. venio iz g^wm̥-jō, nem. kommen, stvn. quëman; sor. βάσκε ! pojdi! iz sor. kor. g^wā: ἔβην (dor. ἔβαν) βέβηκα, βιβάς, βηλός, βῆμα. – Obl. fut. βήσομαι, aor. ἔβην, pf. βέβηκα, adi. verb. βατός, βατέος – ep. aor. ind. 1 s. βῆν, 3 du. βάτην, 3 pl. βῆσαν, ἔβᾰν, βᾰ́ν, βῆσαν; cj. βήω, βείω, βήῃ, βέῃ, βήομεν, βείομεν; inf. βήμεναι, aor. tudi ἐβήσετο, cj. βήσεται, imper. βήσεο; pf. 3 pl. βεβάασι, inf. βεβάμεν, pt. βεβαώς, βεβαυῖα in βεβῶσα, plpf. 3 pl. βέβᾰσαν; poet. aor. imper. εἴσβα, ἔμβᾱ, ἀνάβᾱ; pf. ind. 3 pl. βεβᾶσι, inf. βεβάναι, pt. βεβώς, ῶτος – trans: fut. βήσω, aor. ἔβησα, cj. ep. βήσομεν, βήσετε]. I. intrans. 1. grem, korakam, hodim, stopam, ἁβρόν z nežnimi, drobnimi (majhnimi) koraki, μετὰ ῥυθμοῦ v taktu, μακρὰ βιβάς z mogočnimi, velikimi koraki; βῆ δ' ἰέναι napravil se je na pot, odšel je hitro; βῆ δὲ θέειν spustil se je v tek, začel je bežati; μετ' ἴχνια θεοῖο sledim, grem za stopinjami; ὀδύνα με βαίνει zadene me bolečina. 2. a) odidem, odrinem, ubežim, odplovem ἐν νηυσί, minevam, potekam ἐνιαυτοί; ἐκ βροτῶν βῆναι = umreti; izginem ἰκμάς; ἔβαν νέας šli so k ladjam, πῇ ὅρκια βήσεται kaj bo s prisego? s pt. izraža način, s pt. fut. namen dejanja: βῆ φεύγων hitro je zbežal; βῆ ἀΐξασα naglo je odhitela, βῆ ἐξαναρίξων da bi jih razorožil; b) pridem, dospem ἀκμαῖος. 3. pf. izraža stanje ali bivanje na kakem kraju: sem kje, trdno stojim, nahajam se ἐν κακοῖς, εὖ βεβηκώς varno stoječ, srečen; utrjen τυραννίς; sedim περὶ τρόπιος, ἀμφὶ δούρατι, jašem na ἐπὶ πώλου; οἱ ἐν τέλει βεβῶτες oblastniki, vladarji; ἐπὶ ξυροῦ τύχης nahajam se (sem) v največji nevarnosti; χρυσέα κλῂς ἐπὶ γλώσσῃ βέβακεν komu je jezik zavezan, ne sme povedati, kar ve. II. trans. 1. a) napotim koga, pripravim, da gre; (po)vedem, (po)peljem koga kam; b) pahnem z voza ἀφ' ἵππων; ἵππους, δίφρον stopim na voz. 2. oplemenim, ubrejim ἵππους.

δεξιός 3 [Et. iz dek'si-, lat. dexter, slov. desen] 1. desni, na desni roki, strani, na desnem krilu (vojske); ὅπλα NT napadno orožje; τὸ δεξιὸν (κέρας) desno krilo, ἐπὶ δεξιά na desno, δεξιόφιν na desni, ἐκ δεξιῶν na desni NT; ὑπὲρ δεξιῶν na desno nad seboj. – ἡ δεξιά (sc. χείρ) desnica; dogovor (pri katerem si stranki sežeta v roke), obljuba, pogodba; ἐκ δεξιᾶς z desne strani, ἐν δεξιᾷ na desni strani; δεξιὰν διδόναι dati roko (desnico) na kaj; δεξιὰν δοῦναι καὶ λαβεῖν dati in sprejeti obljubo (besedo), zavezati se. 2. srečen, ugoden (o ptičjem letu). 3. vešč, sposoben, spreten, moder.

δι-ευτυχέω sem neprestano ali popolnoma srečen.

ἐν-ευδαιμονέω srečen sem, živim srečno v čem τινί.

ἐπ-ευφημέω ep. poet. 1. pritrjujem, odobravam, prigovarjam, glasno zahtevam. 2. govorim srečo pomenjajoče besede; παιᾶνα (za)pojem pesem (za srečen uspeh).

ἐπιτυχής 2 (ἐπι-τυγχάνω) ki doseže svoj namen, srečen.

ἐπιτυχία, ἡ sreča, srečen uspeh.

ἐσθλός 3 ep. poet.; dor. ἐσλός [Et. es + dhlo-s; es = gl. ἐύ-ς iz ἐσ-υ-ς] dober, plemenit, blag, vrl, pošten, hraber, dragocen, ugoden, srečen, zvest; subst. τὸ ἐσθλόν sreča; ἐσθλόν (ἐστιν) z inf. pomaga, koristi; τὰ ἐσθλά dobro, imetje; οἱ ἐσθλοί odlični, plemeniti ljudje.

εὐ-αγής 2 (ἅγος) 1. a) neomadeževan, čist, nedolžen, pobožen, svet; b) očiščujoč, srečen λύσις. 2. bleščeč, svetel, jasen.

εὔ-αγρος 2 (ἄγρα) poet. srečen (na lovu), λόχος ki daje (obeta) dober uspeh.

εὐ-αίων, ωνος, ὁ, ἡ poet. srečno živeč, srečen, ὕπνος osrečujoč, dolgo trajajoč.

εὐδαιμονέω (εὐ-δαίμων) sem srečen ali premožen; imam v čem srečo τί.

εὐδαιμονικός 3 (εὐ-δαίμων) 1. ki spada k sreči, ki osrečuje, osrečujoč, τὰ εὐδαιμονικά ono, v čemer obstoji sreča. 2. (o)srečen, blažen. – adv. -κῶς blaženo, srečno.