Franja

pritisn|iti (-em) pritiskati

1. drücken, pressen (na auf, ob gegen) (navzdol niederdrücken, k tlom umdrücken, skupaj [gegeneinanderdrücken] gegeneinander drücken); (utrditi) festdrücken, anpressen; (sprožiti) losdrücken
na gumb/sprožilec/tipko betätigen (den Knopf/Drucker/die Taste betätigen)
pritisniti na plin/sklopko auf das Gas/die Kupplung treten, Gas geben
(do konca Vollgas geben)
pritisniti na zavoro auf die Bremse steigen
figurativno pritisniti eno eine kleben/scheuern

2. na koga: Druck ausüben auf, (jemanden) unter Druck setzen

promuōvere^* v. tr. (pres. promuōvo)

1. pospešiti; spodbuditi, spodbujati:
promuovere la ricerca scientifica spodbujati znanstveno raziskovanje

2. začeti, začenjati, organizirati:
promuovere una causa sprožiti postopek

3. povišati

4. šol. pripustiti v višji razred

pulsō -āre -āvī -ātum (frequ. k pellere)

1. udariti (udarjati) na (ob) kaj, (s)tolči, butniti (butati), (po)trkati na kaj, (po)teptati, suniti (suvati), odriniti (odrivati): Sen. ph., Sil., Cl. idr., ariete muros V. stresati, tolči, pulsant arva ligones V. obdelujejo, ostium Pl., ostia H., Q., fores O., ianuam Ap., postes cuspide O., pede pauperum tabernas H., ad divitem Aug. potrkavati (trkati) pri bogatinu, solvite pulsanti loca Stat., humum moribundo vertice O., pede libero pulsanda tellus H., Amazones pulsant flumina V. topočejo (dirjajo) čez (zamrzlo) reko, campus assiduis pulsatus equis O., pulsare pedibus spatium Olympi O. (pre)teptati; pesn. = prehiteti; meton.: Phoebe curru pulsabat Olympum V. je drdrala po Olimpu, pulsant cacumina (ali saxa V.) fluctūs O. ali pulsant latera (sc. navis) ardua fluctūs O. se zaganjajo v bok(e), pljuskajo ob bok(e), caput (sc. montis) vento pulsatur et imbri V. veter in dež se zaganjata v vrh, rigentem (sc. nubem) pulsat Notus Val. Fl., chordas digitis et pectine V. ubirati strune, brenkati, tibia digitis pulsata Lucr., erupere aut ut nervo pulsante sagittae V. kakor puščice s prožeče tetive = kakor puščice, sprožene (izstreljene) s tetive, pulsare sagittam V. sprožiti, izstreliti, ipse arduus pulsat sidera V. zadeva ob zvezde, se dotika zvezd, vasto qui vertice nubila pulsat Val. Fl. (prim.: sublimi feriam sidera vertice H.) zadeva ob oblake, se dotika oblakov; pulsat tuas ululatus coniugis aures Cl. bije na tvoja ušesa, semen paulum pulsare Plin. stolči.

2. buhniti (buhati), suniti (suvati), odriniti (odrivati), odsuniti (odsuvati), dregniti (dregati), pahniti, pehniti (pehati), (s)tepsti, natepsti (natepati), pretepsti (pretepati), (na)tolči, (na)biti, gnjaviti, biti nasilen (grob) do koga, hudo (grdo) ravnati s kom: Iuv., Sen. rh., Petr., Suet., Prud., Amm. idr., pulsare verberareque ali pulsare et verberare aliquem Ci. idr., sic densis ictibus heros creber utraque manu pulsat versatque Dareta V., tu pulses omne, quod obstat H., tribunum plebis servi M. Tulii pulsaverunt Ci.; occ. proč suniti (suvati), odsuniti (odsuvati), od sebe pahniti (pehati), odpahniti, pregnati (preganjati), odstraniti (odstranjevati): pulsatos referens infecto foedere divos V. pregnane in razžaljene, pericula Cl., pulsatae maiestatis imperii reus Amm. zaradi (raz)žalitve.

3. metaf. dotakniti (dotikati) se koga, ganiti, premakniti (premikati), pretresti (pretresati), (močno) vplivati na koga, nagniti (nagibati) kam, k čemu, pridobi(va)ti si naklonjenost koga, nakloniti (naklanjati) si koga, gnati, spodbuditi (spodbujati), spodbosti (spodbadati), vzbuditi (vzbujati), razvneti (razvnemati) ipd.: censemus dormientium animos … externā et adventiciā visione pulsari? Ci., imaginibus pulsuntur animi Ci., quae te vecordia pulsat? O. te žene; occ.
a) vznemiriti (vznemirjati), pretres(a)ti, povzročiti (povzročati) drhtenje (strah): Sen. tr., Sil., Val. Fl. idr., pavor pulsans V., pulsare alicuius pectus T., urbem rumoribus Petr.
b) nadlegovati: superos vocibus Sen. tr., superos invidiā Stat., aliquem querelis Stat., Cl., existimationem viri fortis invidiā gravi Amm. težiti, tlačiti, uničevati, pogubljati, gonobiti, ut opulenti pulsantes praesidia potiorum Amm. degajoči = nadlegujoči (obdelavajoči) z denarjem (= s podkupovanjem).
c) nadlegovati s tožbo = s tožbo prije(ma)ti, tožiti, poda(ja)ti tožbo zoper koga, naperiti (naperjati) pravdo zoper koga: pro quo (sc. contractu) pulsabatur, aliis pulsantibus pozni Icti.; metaf.: iniusta Tartara Stat., pulsari falso crimine Cl.

Opomba: Inf. pr. pass. pulsarier: Lucr.

púška (-e) f fucile; moschetto, schioppo:
nameriti puško puntare il fucile
sprožiti puško sparare, premere il grilletto (del fucile)
biti oborožen s puško essere armato di fucile
lovska puška fucile da caccia
puška dvocevka doppietta
(vojaška) puška fucile
avtomatska puška moschetto automatico
malokalibrska puška fucile di piccolo calibro
strojna puška mitragliatrice
šport. puška na šibre flobert, fucile a pallini, a pallettoni
podvodna puška fucile subacqueo
fiz. elektronska puška acceleratore di elettroni
voj. nož na puško (povelje) baionett-arm!
voj. puško k nogi piedarm!
voj. puško na rame spallarm!
pren. vreči puško v koruzo abbandonare la lotta, desistere
pren. prijeti, zgrabiti za puško ribellarsi, sollevarsi in armi
pren. umreti s puško v roki morire combattendo

púška carabina f ; voj fusil m ; (lovska, na šibre) escopeta f (de caza)

puška risanica fusil m rayado
ogenj iz pušk fuego m de fusilería
strel iz puške disparo m (ali tiro m) de fusil; balazo m
piramida pušk (voj) pabellón m de armas
postaviti puške v piramide formar pabellones
nabiti (sprožiti) puško cargar (disparar) el fusil
vreči puško v koruzo (fig) echar la soga tras el caldero
strojna puška fusil m ametrallador

put in

1. prehodni glagol
dati, položiti, vtakniti v kaj; vložiti (prošnjo); predložiti (dokument); namestiti (uradnika); dati (oglas); prebiti (čas)

2. neprehodni glagol
navtika vpluti v pristanišče (zaradi popravila, zavetja); zaviti v, ustaviti se (at ; npr. v gostilno, v gostilni)
potegovati se za, prositi (for za)

to put in an appearance pokazati se, biti navzoč; pravno priti na razpravo
to put in for s.th. vložiti prošnjo za kaj, kandidirati
to put in a claim for damages vložiti zahtevo za odškodnino
to put s.o. in evidence pripeljati koga za pričo
to put in motion spraviti v tek, sprožiti (zadevo)
to put in one's oar prekiniti, vmešati se
to put in a word for založiti dobro besedo za koga
to put in an hour's extra work delati eno uro več

razprav|a¹ ženski spol (-e …)

1. (diskusija) die Debatte, die Diskussion (o osnovnih izhodiščih Generaldebatte, v parlamentu Parlamentsdebatte, splošna Generaldebatte)

2. v parlamentu o zakonu: die Beratung, die Lesung
proračunska razprava Etatberatung
|
sprožiti razpravo o čem (etwas) zur Debatte stellen
pripravljenost za razpravo die Diskussionsbereitschaft
vrnitev v ponovno razpravo die Rückverweisung
predmet razprave der Diskussionsgegenstand
vodja razprave der Gesprächsleiter
vreden razprave erörternswert
prijaviti se k razpravi sich zum Wort melden

relancer [rəlɑ̃se] verbe transitif vreči, zagnati nazaj; (lov) zopet splašiti, spoditi (le cerf jelena); zopet spraviti v razmah, zopet pognati (un moteur motor); zvišati (vložek v igri); nadlegovati

relancer un projet znova sprožiti, lansirati načrt
relancer l'industrie dati nov razmah industriji
cet importun relance ses amis pour se faire inviter ta tečnež nadleguje svoje prijatelje, da bi ga povabili

ressort [rəsɔr] masculin vzmet; gibalo; gonilna, pogonska moč; figuré moralna moč, pogum, energija, odpornost; prožnost, elastičnost; pluriel sredstva in pota; pristojnost, instanca; sodni okraj; področje, območje; vieilli priziv na višjo instanco; pluriel, technique gonilne, pogonske naprave

à ressort(s) na vzmet, z vzmetmi
de notre ressort v naši pristojnosti
en dernier ressort v zadnji instanci, brez priziva, (do)končno
ce n'est pas de mon ressort za to nisem pristojen, kompetenten
fusil masculin à ressort puška na vzmet (igrača)
fustice féminin de ressort pristojno sodišče
ressort à spirale, élastique spiralna, elastična vzmet
ressort de montre, de sommier vzmet pri uri, pri žimnici
avoir du ressort imeti (moralno) moč, sposobnost za odpor ali reagiranje
être sans ressort biti brez (moralne) moči, brez odpornosti
faire ressort delovati kot vzmet
une branche pliée fait ressort upognjena veja deluje kot vzmet
faire fouer tous les ressorts uporabiti vsa sredstva
tendre, détendre un ressort napeti, sprožiti vzmet

rétrofusée [retrɔfüze] féminin raketa, ki rabi kot zavora

faire agir les rétrofusées d'un engin lunaire sprožiti (v delovanje) raketne zavore pri lunini raketi

revolution [revəlú:šən] samostalnik
krožno obračanje ali gibanje; menjavanje (letnih časov); obrat, vrtljaj, okret, rotacija; nagla sprememba, preobrat
politika revolucija, prevrat, puč

revolution in thought preobrat v mišljenju
revolution per minute število obratov (vrtljajev) na minuto
to start (to quell) a revolution povzročiti, sprožiti (zatreti, zadušiti) revolucijo

rodar [-ue-] kotaliti (se), (pre)valiti (se), vrteti se; drdrati na kolesih; močno teči (solze); poteči, miniti; zgoditi se; kolebati, bloditi

rodar por alg. vse za koga napraviti
rodar por la cabeza po glavi iti
rodar por el mundo prepotovati svet
echarlo todo a rodar vse k vragu poslati
rodar por tierra na tla pasti
bajar rodando skotaliti se nizdol
rodar en torno de vrteti se okrog
hacer rodar v tek spraviti, zagnati, sprožiti
la empresa fué a rodar podjetje je propadlo
echar a rodar la vergüenza izgubiti vsak sram
¡ruede la bola! naj gre, kot hoče!

roll² [róul]

1. prehodni glagol
valiti, valjati, kotaliti; zviti, (za)motati, zvijati, svaljkati; prevažati, transportirati, voziti; tanjšati, valjati (železo); gugati, pozibavati, valoviti
fonetika izgovarjati soglasnik r z vibriranjem; (o reki) valiti, gnati; vrteti (okoli osi); razmišljati, prevračati misli, tuhtati

to roll a barrel valiti sod
to roll a blanket, a carpet zviti odejo, preprogo
to roll a cigarette zviti (si) cigareto
to roll one's eyes zavijati oči
to roll a lawn, a road zvaljati trato, cesto
to roll metals valjati kovino
to roll 10 miles on one's bicycle prevoziti 10 milj na biciklu
to roll one's r's drdrati, pogrkavati svoje r
to roll onesslf into one's blanket zaviti se v odejo
to roll paste razvaljati testo
to roll a problem round in one's mind premišljati sem in tja o problemu
to roll a snowball narediti sneženo kepo
roll my log and I'll yours figurativno roka roko umiva
he rolled himself from side to side pozibaval, majal se je z ene strani na drugo
the hedgehog rolled itself into a ball jež se je zvil v klobčič
they rolled him along the corridor peljali so ga (na vozičku) po hodniku
the waves rolled the ship valovi so pozibavali ladjo
to set the ball rolling figurativno spraviti (stvar) v tek, sprožiti, začeti

2. neprehodni glagol
valiti se, valjati se, kotaliti se; voziti se, potovati; obračati se, vrteti se; potekati, minevati, teči (o času, letnih časih); odteči, odtekati (o vodi); valovati, biti valovit (o morju); valovito se raztezati (o kopnem, zemlji); odjekniti, odmevati, razlegati se (o zvoku); bobneti; šumeti; gostoleti (o kanarčku); (o osebah) majati se, zibati se, racati; vrteti se, obračati se (okoli svoje osi)

a rolling country valovita pokrajina
a rolling stone valeč se kamen, figurativno nestanoviten človek, ki stalno menjava službo
to roll in money, in riches valjati se v denarju, biti zelo bogat
to roll into one stekati se v eno, združiti se
a rolling stone gathers no moss figurativno goste službe, redke suknje
to start the ball rolling figurativno spraviti kaj v tek, začeti, sprožiti
to start rolling začeti se
we had been rolling for hours without stopping once at a station vozili smo se ure in ure, ne da bi se bili ustavili enkrat na kaki postaji

Rollen, das, kotaljenje; Technik Metallurgie vihanje; zvijanje; [Schiffahrt] Schifffahrt opotekanje, valjanje; Luftfahrt nagibanje; ins Rollen bringen zakotaliti, figurativ sprožiti; ins Rollen kommen začeti se kotaliti; figurativ premakniti se z mesta

sermō -ōnis, m (morda iz serere¹; nekateri razlagalci besedo izpeljujejo iz kor. *su̯er- govoriti; prim. got. swaran = stvnem. swerien, swerren = nem. schwören, ang. answer odgovor, sl. svariti)

1. pomenek (med več osebami), pomenkovanje, izmenjava mnenj (stališč), razprava, pogovor, razgovor (do katerega pride slučajno, ne po dogovoru, kar zaznamuje beseda colloquium), pogovarjanje, razgovarjanje, govorica: ENN. AP. GELL., CAECIL. AP. GELL., PL., TER., TIT. AP. NON., S. FR., Q. idr., sermonem habere (conferre, instituere) cum aliquo CI., longior ab Ambiorige instituitur sermo C., sermo et familiaris et cotidianus CI., comis sermo T., iocosus H., sermonem ordiri CI., oritur sermo de aliqua re H., multi et illustres et ex superiore et ex aequo loco semones habiti CI. EP. moje številne nedvoumne izjave (besede), ki sem jih izustil tako na sodnem odru kot tudi v vsakdanjem življenju, sermo Abdalonymi CU. izjava, besede, izustilo, multa ibi tota die in concilio sermonibus iactata erant L., iucundus mihi est sermo litterarum tuarum CI. EP. pis(me)na izmenjava mnenj s teboj; meton. predmet (tema, vsebina) pogovora (pogovarjanja) ali govorice: nunc per urbem solus (sc. filius meus) sermoni omnibust PL. zdaj se plete (o mojem sinu) po vsem mestu govorica, zdaj se o njem širi govorica (širijo govorice), zdaj vse mesto govori o njem, nunc inter eos tu sermo es PR., Cataplus ille Puteolanus sermo illius temporis CI. o katerem je v tem času vse govorilo, medici ... ad Dionysium filium sermonem rettulerunt N. vsebino pogovora.

2. occ. učen pogovor, učen razgovor, učena razprava, učeno razpravljanje, učena izmenjava mnenj (stališč), učeno izmenjavanje mnenj (stališč), učeno besedovanje, učena debata, učena diskúsija (diskusíja), učeno diskutiranje, disput, disputacija, disputiranje, učeni pretres, učeno pretresanje, učeni prepir, dialog, konverzacija, predavanje: Q. idr., exposuit (sc. Scaevola) nobis sermonem Laelii de amicitia habitum ab illo secum et cum ... C. Faunio CI., in quo (sc. circulo) aut de re publica disputaretur aut de philosophia sermo haberetur N., quamquam Socraticis madet sermonibus H., sermones, quos scripsit (sc. Plato) GELL.

3. pogovorni (razgovorni, občevalni) jezik, miren (pogovoren) način pogovora (besedovanja) (naspr. contentio), vsakdanja govorica, vsakdanji govor, naravna govorica, preprosta, nevezana beseda, proza (naspr. vezana beseda), preprost govor: in argumentis Caecilius poscit palmam, in ethesin Terentius, in sermonibus Plautus VARR. AP. NON., mollis est oratio philosophorum et umbratilis ... Itaque sermo potius quam oratio CI., contentio tribuitur disceptationibus indiciorum, contionum, senatūs; sermo in circulis, disputationibus, congressionibus familiarium versatur CI., sermo est oratio remissa et finitima cotidianae locutioni CORN., si quis scribat, uti nos sermoni propiora H., soluta oratio, qualis in sermone et epistulis Q., vox sermoni proxima Q., supra modum sermonis attolli Q., usque eo naturale est paulatim incitari, ut litigantes quoque a sermone incipiant, ad vociferationem transeant SEN. PH., ut rursus vaces sermoni, quem apud municipes meos habui PLIN. IUN.; meton. v pogovornem jeziku, v preprosti besedi napisan spis, pri H. satire in pisma: nostrorum sermonum iudex H. (o svojih satirah), nec sermones ego mallem repentes per humum H. (o svojih pismih, epistulae), ille (sc. delectatur) Bioneis sermonibus (= satiris) H.

4. govorica (govorice) = govorjenje (ljudstva), glas: vulgi CI. EP., sermo atque fama CI., vix feram sermones hominum CI., ut propter eum in sermonem hominum atque in tantam vituperationem veniret CI. da bi prišel ljudem v zobe, sermones lacessere C. sprožiti (sprožati, (raz)širiti) govorice, dare sermonem alicui CI. ali sermones praebere aliis L. da(ja)ti komu (drugim) priložnost (možnost, povod) za govorice (govorjenje), materiam sermonibus praebere T., dissipatur sermo totā Asiā CI., haec (sc. fama) cum multiplici populos sermone replebat V., nil dignum sermone canere H.; pesn. = pravljica, bajka: sermones utriusque linguae (sc. grškega in latinskega) H.

5. jezik = način govorjenja ali izražanja, govorjenje, izražanje, govor, govorica, beseda, slog, idiom: SEN. PH. idr., proletarius PL., plebeius CI., delicatus, elegans, festivus CI., rusticus, urbanus L., humilis, pedester H., cotidianus Q., elegantia sermonis CI., sermonis error CI. napačno izražanje, finit ergo in Catulo sermo Latinus CI., suavitas sermonis Latini N.; meton. posamezen izraz, stavek: ICTI., POMP., SERV., non possum exprimere sermonibus MIN.; occ. jezik, ki ga kdo govori, narečje, dialekt: sermone debemus uti, qui natus (po nekaterih izdajah innatus) est nobis CI. ki nam je prirojen, ki je naš materni jezik = nativus sermo CU., gentes dissonae sermone L., sermo Persarum N., libri ... Graeco sermone confecti N., sermo patrius H., sermonis patrii egestas LUCR., sermo humanus ali sermo hominum PLIN., lusciniae Graeco atque Latino sermone dociles PLIN.

6. govorni običaj, govorna navada, običaj (navada) govorjenja, jezikovna raba: rectus ICTI., vulgi sermone mons significatur ICTI.

7. pridiga: ECCL.

Opomba: Nom. sg. sermō (H., LUCR.), poznejši pesniki merijo sermŏ (npr. IUV.).

sferrare

A) v. tr. (pres. sfērro)

1. sneti konju podkev

2. sneti, odstraniti, vzeti verige

3. pren.
sferrare un calcio brcniti
sferrare un pugno udariti (s pestjo)
sferrare un assalto napasti, sprožiti napad

B) ➞ sferrarsi v. rifl. (pres. mi sfērro)

1. zbositi se

2. zagnati se, vreči se na koga

siréna mit , fig Sirena f ; (zvočna naprava) sirena f

petje Siren canto m de las Sirenas
sirena za meglo sirena de niebla
avtomobilska sirena (hupa, troblja) bocina f
protiletalska sirena sirena antiaérea
tuljenje siren sirenazos m pl
sprožiti sireno tocar la sirena

slip² [slip] neprehodni glagol
spodrsniti, zdrsniti (off z)
zdrkniti, drčati, polzeti, smukniti, izmuzniti se, uiti (čemu); odmikati se (o času); skrivaj se vriniti
prehodni glagol
hitro obleči ali sleči; po nemarnosti narediti napako, pogrešiti; prezgodaj povreči ali skotiti; odvezati, spustiti (psa) z vrvice; (neopazno) spustiti (v), izpustiti

to slip an anchor odvezati vrv sidra
the bolt has not slipped home zapah se ni čisto zaprl
to slip one's breath (wind) izdihniti, umreti
to slip a cog napraviti napako
to slip the collar figurativno osvoboditi se
the cow has slipped its calf krava se je prezgodaj otelila
to let slip zagovoriti se, (nehote) povedati resnico
to let slip the dogs of war poetično sprožiti sovražnosti, začeti vojno
he often slips in his English on često dela napake v svoji angleščini
this fact has quite slipped my memory to dejstvo mi je popolnoma ušlo iz spomina
his foot slipped spodrsnilo mu je
to slip one's guard uiti svojemu stražarju
even good men slip celó dobri ljudje delajo napake (pogrešijo, se zmotijo)
to slip from one's hand izmuzniti se komu iz rok
the horse slipped its collar konj se je znebil komata
I slipped on a piece of orange peel spodrsnilo mi je na koščku oranžne lupine
to let an opportunity slip izpustiti, zamuditi priložnost
the prices have slipped cene so padle
to slip a ring on one's finger natakniti si prstan na prst
she slipped a shilling into the beggar's hand spustila je šiling v beračevo roko

soulever [sulve] verbe transitif dvigniti; razburiti, ogorčiti, spuntati, nahujskati, (na)ščuvati; populaire ukrasti, zmakniti, »suniti«

se soulever dvigniti se, vzravnati se; upreti se
soulever des difficultés povzročiti, sprožiti težave
soulever une question, un débat sprožiti vprašanje, debato
soulever une tempête de protestations povzročiti, sprožiti vihar protestov
soulever le cœur (za)gabiti se
soulever les vagues, la poussière dvigniti valove, prah
soulever le peuple naščuvati ljudstvo k uporu
on m'a soulevé mon portefeuille ukradli so mi listnico
se soulever de sa chaise dvigniti se s stola
le pays s'est soulevé dežela se je uprla

spark¹ [spa:k]

1. samostalnik
iskra; majhen bleščeč se predmet, zlasti diamant
figurativno mrvica, trohica, sled
figurativno duhovit domislek
množina, pogovorno radiotelegrafist (na ladji)

as the sparks fly upward figurativno (to je) stoodstotno dognano
fairy spark fosforescentna luč (gnijočega lesa itd.)
not a spark niti malo, niti trohice, prav nič
he hasn't a spark of reason in him on nima niti trohice zdrave pameti
to strike sparks out of a flint kresati iskre iz kresilnega kamna
to strike a spark out of s.o. spodbuditi koga k živahnemu pogovoru

2. neprehodni glagol
iskriti se, metati iskre
avtomobilizem vžgati
prehodni glagol
razvneti, podžgati, spodbuditi, navdušiti

to spark off vžgati; sprožiti