Franja

suc-cumbō (sub-cumbō) -ere -cubuī (—) (sub in *cumbere; prim. ac-cumbo, de-cumbo, in-cumbo in cubo -āre)

1. na tla pasti (padati), zgruditi se: Plin., Arn. idr., succumbens victima ferro Cat., vidit Cyllenius omnes succubuisse oculos O. da so se … zatisnile; occ. (o bolniku) leči (legati), uleči (ulegati) se: tandem Nolae succubuit (sc. Augustus) Suet.

2. metaf.
a) podleči (podlegati) komu, čemu, pred ali pod kom, čim, omagati (omagovati) pod (pred) kom, čim, o(b)nemoči (o(bne)magati) pod čim, popustiti (popuščati) pred kom, čim, vda(ja)ti se komu, čemu, v kaj, pustiti se premagati komu, čemu, biti poražen od koga, česa: philosopho succubuit orator Ci., succumbere inimicis, nulli neque homini neque perturbationi animi nec fortunae, succumbere crimini, adrogantiae divitum, senectuti, doloribus Ci., dolore animove (v duhu) succumbere Ci. labori C. ne biti kos, oneri, tempori, pugnae, Cannensi ruinae L., Europae succubuit Asia N., succumbere culpae V., O., precibus, malis O., adversis Sen. ph., voluntati alicuius Ap.; abs.: viri non esse debilitari dolore, frangi, succumbere Ci., hac ille perculsus plaga non succubuit N. pogum mu ni upadel (uplahnil), succumbente patria N., succumbe, virtus, labefacta mens succubuit Sen. tr., invitus succubuit maritus Ap.; z inf.: quam (sc. mortem) nec ipsam perpeti succubuisset vis Arn; occ. α) spolno se vda(ja)ti komu, telesno se združiti, spolno občevati s kom, spojiti (spajati) se s kom, koitirati, seksati, „dati (dajati) se dol“: ante nuptias ut succumberent (sc. virgines), quibus vellent Varr., succumbere cuivis Cat., succubuit famae victa puella metu O., succumbere tali marito Cl., gallina marito succumbit Mart. β) succumbere alicui (mulieri) biti (so)ljubimka (ljubica) (ženski): Iunoni Hyg., alumnae Tethyos Hyg.
b) podvreči, podrediti (podrejati) se komu, čemu: regno, sibi Cl.

synthétiser [sɛ̃tetize] verbe transitif sintetizirati, spojiti v celoto, strniti; technique umetno sestaviti

tenon [ténən]

1. samostalnik
zatič, klin (tesarski)

2. prehodni glagol
spojiti s klinom
figurativno trdno povezati

twine [twáin]

1. samostalnik
močna vrvica; sukanec; navijanje, sukanje; sukan ali spleten del; navoj, preplet; klobčič; vozel

2. prehodni glagol
sukati (nit), plesti (venec itd.); prepletati, vplesti, vpletati; oviti, obseči, objeti (z rokami); oviti (about, around okoli)
neprehodni glagol
preplesti se; spojiti se; oviti se (round okoli)
botanika viti se (kvišku)

she twined her arms round his neck ovila mu je roke okrog vratu

vereinigen združevati, združiti; Physik Kräfte: sestaviti; Chemie spajati/spojiti (sich se); auf sich vereinigen Stimmen: dobiti; in sich vereinigen združevati

verschmelzen^* Technik stopiti, pretopiti; Technik Ampulle: zataliti; intransitiv zliti se, zlivati se, združiti se, spojiti se, povezovati se; Knochen: zrasti se

zamozníčiti -im svezati, spojiti moždanicima, klinovima

zmozníčiti -im moždanicima spojiti: zmozničiti dno, posodo

zusammenschrauben spojiti z vijaki/vijakom

свинчивать, свинтить z vijaki (z)vezati, z vijaki spojiti; (gov.) odvi(ja)ti

accoupler [akuple] verbe transitif zvezati; združiti po dvoje, pariti (živali)

él sklopiti, spojiti; priklopiti (voz)
s'accoupler pariti se (živali)

advolvō -ere -volvī -volūtum

1. privaliti: advolvens ingentia saxa Stat.; advolvunt montibus (abl.: s hribov) ornos V.; totas advolvere focis (dat.: k ognjišču) ulmos V.; advolvi (med.) ad ignem Plin.

2. refl. in med.: (o prosečih) na tla se vreči, poklekniti pred koga, pred kom; z dat.: omnium genibus se advolvens L., tuis humiles advolvimur aris Pr., advoluta est pedibus eius Cu.; z acc.: genua patrum advolvuntur S. ap. Serv., cum Tiberii genua advolveretur T:, Psyche pedes eius advoluta Ap.

3. pren.: magnus advolvitur astris (dat.) clamor Stat. se dviga proti ..., carmen in unum tantarum cumulos advolvere rerum Ci. spojiti.

agregirati glagol
1. (združiti; spojiti) ▸ aggregál, összevon
Pri čiščenju napak si ponavadi naredimo seznam napak, ki so najpogostejše, če pa je teh več, jih poskušamo agregirati in najti skupine napak, ki jih potem obravnavamo skupaj. ▸ A hibák tisztázása során általában listát készítünk a leggyakoribbakról, de ha sok van, megpróbáljuk összevonni őket hibacsoportokba, amelyeket aztán együtt kezelünk.

2. kemija (o združevanju molekul) ▸ aggregálódikMakromolekule, ki niso hidratizirane, agregirajo in se obarjajo iz raztopine. ▸ A nem hidratált makromolekulák aggregálódnak és kicsapódnak az oldatból.

argūmentum -ī, n(arguere)

1. dokaz(ilo), (dokazni) razlog: Sthenium sine ullo argumento ac sine teste damnavit Ci., Galli negant, at vis argumentorum coarguit Ci., argumenta atque indicia sceleris Ci., argumenta et rationes Ci. dokazi in sklepi, argumenta ratione concludentia Ci. dokazi z razumskim sklepanjem, signa atque argumenta Pl. ali signa rerum et argumenta Q. stvarni dokazi in krivdo dokazujoči razlogi, tako tudi: res ipsa tot tam claris argumentis signisque lucet Ci.; ut intellegatis, certissima accipite argumenta Ci., argumentum parum potens Sen. ph. premalo prepričevalen dokaz, argumenta potentissima Q.; afferre argumenta, astringere breviter argumenta Ci., argumenta ducere ab (ex) aliqua re Q., aliquid est argumento Ci., L. ali (satis) magno ali maximo argumento Ci. je (služi) v... dokaz, quo argumento? Pl. iz kakega razloga? kako to misliš? uti argumento sensus sui Ci. iz svojega čutnega zaznavanja (iz svoje izkušnje) dobivati dokaz, si in omne argumentum modestiae fingimur Sen. ph. če se poskušamo na vsak način izkazati za ponižne; pren. znak, znamenje: odii Ci., amoris Petr., quae res pertenui argumento patefacta est Ci., magno argumento est me fuisse moderatum Ci. dokazuje, jasno kaže, tibia et cantus animi laeti argumenta O.

2. met. opis(ovanje), pripoved, povest, basen, zgodba: argumentum est ficta res, quae tamen fieri potuit Ci., cuius contionis primum universum argumentum... audite Ci. celostni opis, sunt... in columnarum spiris insculptae nominum eorum argumento lacerta atque rana Plin. za označitev njunih imen, hoc argumentum docet (monet) Ph. ta basen uči = ό λόγος δηλοῖ, hoc argumento Ph. v tej basni, argumenta inferorum Suet. zgodbe iz podzemlja; pren. (o umetninah) ploskoviti relief, poglobljeni relief, ploskorez, (bajeslovni) obraz, upodobitev, podoba: ex ebore diligentissime perfecta argumenta erant in valvis Ci., clipeum... Io auro insignabat, iam saetis obsita, iam bos, argumentum ingens V.,(crateram) longo caelaverat argumento O. je bil vanj vrezal dolgo zgodbo, vetus in telā deducitur argumentum O. v tkanino se tke stara zgodba, si argumento (Parrasi tabulae) offenderetur Suet. ako bi ga žalil predmet.

3. occ. vsebina, snov,
a) kakega spisa ali govora: epistulae, scribendi Ci. ep., libri Suet., orationis Asc.; prava vsebina: epistula absque argumento et sententia Ci. ep., tabulae... novae quid habent argumenti, nisi... Ci.
b) kake pesnitve: fabulae Ter., tragoediae Pl., T., mimorum argumenta Ci., argumentum narrare Ter., argumento fabulam serere L. po kaki snovi v celoto spojiti, sumque argumenti conditor ipse mei O. in ustvarjam si sam snov svojih pesmi.

4. met. dramsko delo, gledališka igra (tragedija ali komedija): tragici poëtae, cum explicare argumenti exitum non potestis, ad deum confugitis Ci. če ne morete dokončati svoje igre, se pa zatečete k bogu (=„ex machina“); pren. komedija = slepilo: auctor argumenti L., nocturnum hoc fictum et compositum argumentum L.

bout [bu] masculin kraj, konec; kos; kapica (čevlja); ustnik (cigarete); (prsna) bradavica; marine konec vrvi; marine ladijski nos; ogorek (cigare)

haut, bas bout de table gornji, spodnji kraj, konec mize
bout du doigt, du nez konica prsta, nosu
un bout de papier, de lettre kos papirja, kratko pisemce
bout filtrant ustnik s filtrom (pri cigareti)
bout d'homme, de chou pritlikavec, majhen otrok
bout d'oreille ušesna mečica
un bon bout de temps dolgo časa
à bout na koncu, na kraju
ma patience est à bout moje potrpežljivosti je konec
bout à bout drugo k drugemu, skupaj
au bout de po preteku, po
au bout de deux ans po dveh letih
tout au bout čisto na koncu, na skrajnem koncu
à bout portant iz neposredne bližine, čisto od blizu
à tout bout de champ pri vsaki priložnosti
au bout du compte konec koncev, končno, navsezadnje
d'un bout à l'autre, de bout en bout od začetka do konca, od vrha do tal, skoz in skoz, od enega konca do drugega
aller jusqu'au bout iti do kraja, seči po skrajnih sredstvih, po skrajnostih
avoir de l'esprit jusqu'au bout des ongles biti zelo duhovit
avoir le mot sur le bout de la langue, des lèvres imeti besedo na jeziku
avoir vent de bout imeti nasproten veter
arriver au bout de ses peines priti na kraj svojih težav
brûler la chandelle par les deux bouts zapraviti vse svoje imetje
en connaître un bout (familier) biti zelo kompetenten
être au bout de, à bout de biti pti kraju
être à bout de ses forces biti na koncu svojih moči
être au bout de son rouleau biti izčrpan, porabljen; že prinesti vse svoje argumente v diskusijo
ce n'est pas le bout du monde que d'apprendre cette leçon to vendar ni tako težko naučiti se to lekcijo
faire un bout de conduite à quelqu'un koga spremiti kos poti
faire un bout de lecture nekoliko, malo čitati
joindre les deux bouts shajati s svojim denarjem
jouer un bout de rôle (figuré) drugo violino igrati
manger un bout malce, nekaj (po)jesti
manger du bout des dents brez teka, nerad jesti, siliti se pri jedi
mener quelqu'un par le bout du nez koga za nos voditi
mettre les bouts (populaire) oditi, odkuriti jo
mettre bout à bout stakniti skupaj, spojiti
montrer le bout de l'oreille odkriti svoje namere
prendre quelque chose par (le) bon bout nečesa se pri pravem koncu lotiti, začeti
pousser quelqu'un à bout razjeziti koga, spraviti ga ob potrpljenje
ne pas remuer le bout du petit doigt z mezincem ne migniti
répondre du bout des lèvres zviška, prezirljivo odgovoriti
c'est resté au bout de ma plume pri pisanju sem pozabil na to
rire du bout des dents prisiljeno se smejati
on ne sait par quel bout le prendre človek ne ve, kako bi mu prišel do živega, kako bi se ga lotil
savoir quelque chose sur le bout du doigt izvrstno nekaj znati, razumeti, na pamet znati
tenir le bon bout biti v dobrem položaju, na boljšem, imeti prednost
tirer à bout portant streljati čisto od blizu
venir à bout de quelque chose opraviti s čim, izvesti, izpeljati kaj
venir à bout d'un adversaire premagati nasprotnika
il n'en verra pas le bout ne bo doživel konca; tega ne bo dokončal
voir les choses par le petit bout de la lorgnette videti stvari iz malega zornega kota

combinaison [-nɛzɔ̃] féminin sestava, splet, kombinacija; chimie spojina; povezava; kombineža; delovna obleka (pajac); populaire težava, figuré spletke

combinaison chimique kemična spojina
combinaison de mécanicien delovna obleka (pajac) za mehanika
esprit masculin de combinaison kombinacijski duh, dar
entrer en combinaison (chimie) spojiti se

confondre* [kɔ̃fɔ̃dr] verbe transitif zmešati, zamenjati; združiti; figuré zbegati, zmesti, osupiti, vreči iz koncepta; osramotiti; uničiti, preprečiti, onemogočiti; juridique dokazati laž

se confondre zmešati se; stopiti se, spojiti se; ne se razlikovati
être confondu biti ves zmeden
cela confond mon imagination to presega mojo domišljijo
confondre un hypocrite zmesti, razkrinkati licemerca, hinavca
je confonds toutes les dates, des noms zamenjujem vse datume, imena
confondre deux jumeaux zamenjati, ne razlikovati dveh dvojčkov
(vieilli) confondre les plans de l'ennemi prekrižati sovražniku načrte
son insolence m'a confondu njegova nesramnost me je osupila
ces deux couleurs se confondent de loin ti dve barvi se od dalečne razlikujeta
se confondre en politesses cediti se od vljudnosti
se confondre en excuses, en remerciements ne se nehati opravičevati, zahvaljevati

contāminō -āre -āvī -ātum (contāmen)

1. dotikati se, prije(ma)ti: manus, quibus contaminatur Tert.

2. occ.
a) s čim tujim v dotik spraviti (spravljati), spojiti (spajati) in tako (iz)maličiti, pokvariti, poslabšati: ne hoc gaudium contaminet vita aegritudine aliquā Ter., c. fabulas Ter. (zaničlj. = dve grški igri spojiti v eno latinsko), tako tudi: multas c. Graecas (fabulas) Ter.; contaminatis gentibus Ci. (o patriciju, ki ga je posinovil plebejec).
b) s čim nečednim v dotik spraviti (spravljati) in tako omadeževati, onesnažiti (onesnaževati), onečastiti (onečaščati), skruniti, oskruniti (oskrunjati): deam Syriam urinā Suet., fistulas, lacus Icti.; poseb. sramotno se dotikati koga, (o)skruniti koga: ingenuos Petr.

3. pren. omadeževati, onečastiti (onečaščati), skruniti, oskruniti (oskrunjati)
a) v moralnem smislu: personam culpā Corn., veritatem aliquo mendacio, nomen populi tanto scelere, se scelere, sese maleficio, se humanis vitiis (z navadnimi človeškimi pregrehami) Ci., si summi viri … Saturnini et Gracchorum … sanguine non modo se non contaminarunt, sed etiam honestarunt Ci., se contagione praedae contaminaverunt Ci., c. se ipsos nefandā praedā L., corpus sensu suo Lucr.; v pass.: qua (lege) contaminari sanguinem suum patres … rebantur L.; redk. brez abl.: ne qua religio deûm impune contaminaretur Suet.
b) v duševnem smislu: cuius significationis multo assiduoque usu totum id verbum ita contaminatum est, ut … Gell. je dobila … beseda tak skrunilni pomen. — Od tod pogosto adj. pt. pf. contāminātus 3 omadeževan, onečaščen, večinoma z abl. causae: contaminati facinore C., tot parricidiis contaminatus, homo sceleribus flagitiisque contaminatissimus, iudicia contaminata paucorum vitio ac turpitudine Ci., contaminata omni scelere mens L.; redk. abs. s krivdo (s krivdami) omadeževan, nečist: collegae tui contaminatus spiritus (sapa) Ci., c. superstitio Ci., se ut consceleratos contaminatosque ab ludis … abactos esse L., c. pars civitatis L., vita contaminatissima et consceleratissima Aug.; kot subst. neutr. pl.: ut anteponantur integra contaminatis Ci. Evfem. nečist = z nenaravno pohotnostjo omadeževan; z abl. causae in brez njega: contaminato cum grege turpium morbo virorum H. s tolpo po nenaravni pohotnosti omadeževanih polmož (skopljencev), homo contaminatissimus Ci., flos aetatis contaminatus, contaminatis paene omnibus membris Suet.; od tod subst. contāminātī -ōrum, m (= exolētī) dečki ljubimci: nisi … uni ex illo contaminatorum grege … denupsisset T.

Euclīdēs -is, m (Εὐκλείδης) Evklid, poseb.

1. arhont v Atenah, ki je l. 403 zopet postavil Solonovo ustavo: N.

2. ustanovitelj megarske filozofske šole, Sokratov učenec, ki je poskušal spojiti nauke eleatske šole s Sokratovimi: Ci., Gell.

3. znani matematik, ki je živel v Aleksandriji ok. l. 300: Ci.

kisík kemija oxygen

vsebujoč kisík oxygenous
aparat s kisíkom respirator; oxygen-apparatus
spajanje s kisíkom oxygenation
spojiti s kisíkom to oxygenate