Franja

nož [ô] moški spol (-a …)

1. das Messer, -messer (cepilni Okuliermesser, Pfropfmesser, filetni Filiermesser, glodalni Nagemesser, kabelski Kabelmesser, konturni Konturenmesser, kuhinjski Küchenmesser, mesarski splošno Fleischermesser, Metzgermesser, Schlachtmesser, specialno Blockmesser, paletni Palettenmesser, rezbarski Schnitzmesser, smolarski Harzmesser, Lachtenmesser, snažilni Putzmesser, spodnji Untermesser, strojni Maschinenmesser, strugarski Drehmesser, svinčeni Bleimesser, tračni Bandmesser, za kit Kittmesser, za lističe Goldmesser, za ločevanje od kosti Ausbeinmesser, za meso Fleischmesser, za obrezovanje Beschneidmesser, za odiranje Abhäutemesser, za papir Papiermesser, za rezanje dilatacij Fugenschneidmesser, Fugenmesser, za robove Randmesser, za sadje Obstmesser, za sekljanje Wiegemesser, za sir Käsemesser, za testo Teigmesser, za trančiranje Tranchiermesser, za vbadanje Stechmesser, zgornji Obermesser, žagast Sägemesser)
rezilo noža die Messerklinge
ročaj noža das Messerheft
topa stran noža/hrbet noža der Messerrücken
naslonjalo za nože das Messerbänkchen
metalec nožev der Messerwerfer
rez z nožem der Messerschnitt
vbod z nožem der Messerstich
pretep z noži die Messerstecherei
oster kot nož messerscharf
figurativno na ostrini noža auf des Messers Schneide
figurativno boj na nož der Kampf bis aufs Messer, der Nahkampf
figurativno nastaviti nož na vrat das Messer an die Kehle setzen
kdor brž vihti nož ein Messerheld
figurativno poslati pod nož (izdati) ans Messer liefern
figurativno nož v hrbet der Dolchstoß
figurativno na nož hart auf hart

2.
žepni nož das Taschenmesser, Schnappmesser, (pipec) Klappmesser
lovski nož z enojnim rezilom: das Jagdmesser, Weidmesser, der Genickfänger
z dvojnim rezilom: der Hirschfänger
taborniški nož das Fahrtenmesser
nož na vzmet das Federmesser

3.
agronomija in vrtnarstvo vrtnarski nož (krivec) das Gartenmesser, die Gartenhippe, Asthippe, Hippe
tehnika knjigoveški nož das Buchbindermesser, der Kneif
čevljarski nož der Kneif
nož za odpiranje pisem der Brieföffner
tehnika der -schneider (za šive Nahtschneider)

4.
tehnika kolutni nož die Messerscheibe
lopatasti nož das Schaufelblatt
nož česala/česalnika das Kammmesser
planirni nož die Hobelschar
profilni nož der Gewindestahl, der Stößel
(rakel) die Rakel; (sekač) der Meißel
skreperski nož der Schürfkübel
strižni nož (strižni rezalnik) der Scherkopf
stružni nož der Drehstahl, der Drehmeißel
držalo za več nožev der Mehrfachmeißelhalter
boben z noži die Häckseltrommel, Schneidtrommel
noži množina, tehnika die Bemesserung
(rezila) das Messerwerk, Schneidwerk

oblina samostalnik
1. ponavadi v množini (o ženski postavi) ▸ idom, domborulatSimpatično se je nastavljala fotografskim objektivom in ponosno razkazovala svoje zapeljive obline. ▸ Rokonszenvesen pózolt a kamerák lencséinek és büszkén mutogatta csábító idomait.Po naravi sem močnejša – imam prave ženske obline. ▸ Természetemnél fogva erősebb vagyok – igazi nőies domborulatokkal rendelkezem.
2. (zaobljen del) ▸ idom, vonulat, domborulatKer so Laguno predstavili že pred štirimi leti, je napočil čas, da mu malce osvežijo karoserijske obline. ▸ Mivel a Laguna négy évvel ezelőtt került piacra, itt az ideje, hogy egy kicsit felfrissítsük a karosszériája vonalvezetését.Za trenutek se je s pogledom sprehodila po mehkih oblinah vozila in opazila dve anteni. ▸ Egy pillanatra a tekintetével még végigsimított a jármű lágy idomain, és két antennát vett észre.
Kot pena lahek sneg je prekril vse trde obline kraškega kamna. ▸ A habkönnyű hó beborította a karszti kőzet valamennyi kemény domborulatát.
Tokrat ima na sebi volneno obleko smetanasto bele barve, ki se prekriža na oblinah prsi. ▸ Ezúttal krémfehér gyapjúruhát visel, amely keresztbe húzódik a mellei domborulatán.
Rdeči madeži so se pojavili na spodnji oblini predalnika na armaturi. ▸ Vörös foltok jelentek meg a műszerfal alsó hajlatában.

okvir¹ moški spol (-ja …) der Rahmen, za slike: Bilderrahmen; die Einrahmung, Umrahmung, die Einfassung; za očala, kolo: das Gestell (Brillengestell), za očala: die Fassung (Brillenfassung); tehnika spodnji: Untergestell; v livarstvu: der Formkasten ➞ → stojalo, podstavek, varnostni lok; (kovinski Metallrahmen, napenjalni Spannrahmen, okenski Fensterrahmen, profilni Profilrahmen, pluga Pflugrahmen, za vezenje Stickrahmen, spodnji Untergestellrahmen, referenčni Bezugsrahmen, slepi Blendrahmen, slepi za platno Keilrahmen); -gestell (kovinski Metallgestell, roževinast Horngestell)
dati v okvir einrahmen, rahmen
vzeti iz okvirja ausrahmen, aus dem Rahmen nehmen, ausspannen
brez okvirja ungerahmt
z okvirjem gerahmt, Rahmen-, Gestell-
(akvarij das Gestellaquarium)

Parthenopolis -is, f (Παρϑενόπολις) Partenópolis (Partenópola)

1. mesto v spodnji Meziji (Moesia inferior): Plin., Eutr.

2. mesto v Bitiniji: Plin.

partie [parti] féminin del; vloga (tudi théâtre); stranka; partija; igra; izlet; commerce knjigovodstvo; stroka, doména, specialnost; pluriel spolni organi

en partie deloma
en grande partie večidel
pour la plus grande partie večinoma, večidel
en deux, plusieurs parties dvo-, večdelen
partie adverse (juridique) nasprotna stranka (v pravdi)
partie arrière, devant, inférieure, supérieure zadnji, srednji, spodnji, zgornji del
parties belligérantes vojskujoče se sile
partie de campagne izlet na deželo
partie civile zasebni tožnik
partie constituante sestavni del
partie constitutive, intégrante bistven sestavni del
partie contractante pogodbena stranka, pogodbenik
partie du discours (grammaire) besedna vrsta
partie intéressée prizadeta, udeležena stranka
parties pluriel (naturelles, sexuelles, génitales) spolni organi
partie plaidante, au procès pravdna stranka
partie prenante (s)prejemnik
partie publique državni pravdnik
partie de revanche revanšna igra
partie simultanée (šah) simultanka
coup masculin de partie odločilen vzetek, met, udarec (v igri)
tenue féminin des livres en partie simple, double enostavno, dvojno knjigovodstvo
avoir affaire à forte partie imeti posla z močnim nasprotnikom
connaître sa partie poznati svojo stroko
se constituer, se porter partie civile nastopiti kot (zasebna) tožeča stranka, kot tožnik; (poleg kazni) zahtevati odškodnino za povzročeno škodo pri prestopku
il vous donne la partie belle on je uslužen do vas, vam gre na roko, vam olajšuje stvar
être de la partie biti zraven; sodelovati
être juge et partie biti sodnik v stvari, v kateri smo tudi sami prizadeti
la chimie n'est pas ma partie kemija ni moja stroka, domena
faire partie de spadati k, biti del (česa)
faire les parties (grammaire) konstruirati (stavek)
gagner, perdre la partie dobiti, izgubiti partijo (igre)
prendre quelqu'un à partie napasti koga, (sodno) tožiti koga
quitter, abandonner la partie opustiti igro; odnehati
tenir la partie ne odnehati

podlag|a¹ ženski spol (-e …)

1. die Unterlage ( agronomija in vrtnarstvoza cepljenje Pfropfunterlage, za glavo Kopfunterlage, za pisanje Schreibunterlage)

2. der Untergrund; (dno) der Boden; (substrat) das Substrat, der Nährboden; plast, sloj: der Trägerschicht, der Träger
podlaga cestišča das Straßenbett
podlaga snežne odeje das Schneedeckenfundament
podlaga iz starega snega die Altschneeunterlage
tehnika, gradbeništvo, arhitektura (spodnji ustroj) der Unterbau

3. vzorca: der Grund
slikarska podlaga pri oljni sliki: der Malgrund

4.
zlata podlaga denarja: die Goldbasis

podstav|ek¹ moški spol (-ka …) der Sockel (spomenika Denkmalsockel), das Podest; (ogrodje) das Gestell (nakladalni Ladegestell, spodnji Untergestell, vrtljivi Drehgestell); (spodnji del) der Unterteil, der Untersatz, (podzidje) der Unterbau; (stojalo) das Stativ (za makrofotografijo Makrostativ), der Ständer (za jajca Eierständer)
železnica vozni podstavek der Fahrschemel
tehnika ležajni podstavek der Lagerbock
podstavek nakovala der Pochschuh

podtrebušje samostalnik
anatomija (spodnji del trebuha) ▸ alhas

položaj¹ moški spol (-a …) die Lage, die Stellung, die Position; (pozicija, drža) die Stellung; -lage (bočni Seitenlage, telesa Körperlage, poševni Schräglage, spodnji Unterlage, zgornji Oberlage, zračni Luftlage); -stellung (čepeči Kauerstellung, delovni Arbeitsstellung, šport izhodiščni Ausgangsstellung, Ausfallstellung, ključni Schlüsselposition, Schlüsselstellung, lovski Jagdstellung, mirovni Ruhestellung, monopolni Monopolstellung, normalni Grundstellung, obrambni Verteidigungsstellung, osnovni Grundstellung, med pihanjem Blasstellung, ob polnjenju Füllstellung, sklepa Gelenkstellung, v spanju Schlafstellung, poseben Ausnahmestellung, Sonderstellung, štartni Startstellung, telesni Körperstellung, vmesni Mittelstellung, Zwischenstellung, začetni Ausgangsstellung, zaporni Schließstellung)
ležeči položaj das Liegen (iz ležečega položaja aus dem Liegen)
napačen položaj fehlerhafte Stellung
pravni položaj človeka ipd.: rechtliche Stellung, Rechtsstellung
občutek za položaj die Lageempfindung
vrniti se v prejšnji položaj zurückschnellen (tudi tehnika)
tehnika dajalnik položaja der Stellungsgeber
sprememba položaja die Lageveränderung
skica položaja die Lageskizze
poročilo o položaju der Lagebericht
posvetovanje o položaju die Lagebesprechung
biti v neugodnem položaju im Nachteil sein
biti v težkem/lahkem položaju einen schweren/leichten Stand haben
postaviti se v položaj sich in eine Lage stellen/einstellen
priti v neugoden položaj figurativno in eine schiefe Lage kommen, in Schräglage geraten, ins Hintertreffen geraten
spraviti v neugoden položaj in eine schräge Lage bringen
sondirati položaj auf den Busch klopfen
vživeti se v (čigav) položaj sich in (jemandes) Lage denken/versetzen
postavljati v boljši položaj (jemanden) besser stellen
postavljati v slabši položaj (jemanden) benachteiligen
zavzeti položaj eine Stellung einnehmen

poveznik¹ [é] moški spol (-a …) gradbeništvo, arhitektura der Balken, Binderbalken, Bundbalken, das Gebinde
zgornji poveznik das Rahmenholz, die Oberschwelle, der Bundbalken
spodnji poveznik die Schwelle
strešni poveznik Dachbalken

predstavniški dom kongresa stalna zveza
(del ameriškega kongresa) ▸ kongresszus képviselőháza
Sopomenke: spodnji dom kongresa

prog|a² [ó] ženski spol (-e …)

1. tiri z ustrojem: die Strecke, Fahrstrecke (glavna Hauptstrecke, kratka Kurzstrecke, stranska Nebenstrecke, železniška Eisenbahnstrecke)
krožna proga der Gürtel, die Gürtelbahn, die Rundstrecke, Rundbahn, Ringbahn
ozkotirna železniška proga die Kleinbahn
slepa proga die Stichbahn
maksimalna hitrost proge železnica die Streckenhöchstgeschwindigkeit
obhod proge die Streckenbegehung
odsek proge der Streckenabschnitt
spodnji ustroj proge železnica, gradbeništvo, arhitektura der Bahnkörper
hoja čez progo prepovedana Überschreiten der Gleise verboten!
podvoz pod progo die Bahnunterführung
prehod čez (železniško) progo der Eisenbahnübergang, Bahnübergang

2.
rudarstvo izvažalna/ izvozna proga Förderstrecke
odkopna proga der Streich, die Abbaustrecke
glavna proga v jami Hauptfeldstrecke
smerna proga Richtstrecke

3. šport die Strecke, die Bahn (dirkalna Rennstrecke, Autorennbahn, plavalna Schwimmbahn, za bob Bobbahn, srednja tekaška Mittelstrecke, kratka Kurzstrecke); pri smuku: der Durchgang
proga za tek die Laufbahn, Laufstrecke
proga za smučarski tek Langlaufstrecke, die Langlaufloipe, die Loipe
označba proge die Streckenmarkierung
… na dolge/ srednje/kratke proge Langstrecken-/Mittelstrecken-/Kurzstrecken-
(tekač na der Langstreckenläufer/Mittelstreckenläufer/Kurzstreckenläufer, tek Langstreckenlauf/Mittelstreckenlauf/Kurzstreckenlauf)
preizkuševalec proge pri smučanju: der Vorläufer
ravni del proge pred ciljem: die Zielgerade

4. anatomija die Bahn (čutna Empfindungsbahn, živčna Nervenbahn)

5. tehnika (proizvodna linija) die Straße, das Werk (bločna Blockstraße, dovršilna Fertigstraße, gladilna Glättwerk, razrezovalna Scherenstraße, valjalna Walzenstraße)
kotalna proga Rollenbahn
proga vodnika Leiterbahn

prtljažnik moški spol (-a …) v vlaku: die Gepäckablage, za ročno prtljago die Kleingepäckablage, predal: das Gepäckfach; pri avtomobilu: der Kofferraum, strešni: der Dachgepäckträger, Gepäckträger, za smuči: der Skiträger
pokrov prtljažnika der Kofferraumdeckel
(spodnji) rob prtljažnika die Ladekante

Pȳthagorās -ae, acc. -am in -ān, m (Πυϑαγόρας) Pitágora, grški filozof z otoka Samos, ki se je, potem ko je prepotoval Egipt in Grčijo, okrog l. 540 naselil v Spodnji Italiji (v Krotonu in Metapontu) ter tam ustanovil filozofsko šolo, ki je po njem nosila tudi ime: L., Ci., Mart., Ap. idr. Kot začetnik nauka o preseljevanju (metempsihozi) duš je trdil, da je živel že za časa trojanske vojne v podobi Evforba (Euphorbus, Εὔφορβος); od tod Pythagoras renatus H. in Panthoides (gl. Panthoidēs) H., littera Pythagorae Pers., Lact. črka Y (gr. υ, Υ), s katero je Pitagora baje primerjal različni življenjski poti čednosti (kreposti) in pregrešnosti = bivium Pythagorae Aus. — Od tod adj.

1. Pȳthagorēus (Pȳthagorīus) (Πυϑαγόρειος) Pitágorov, pitágorski, pitagoréjski: brassica Ca., dogma Lab. ap. Prisc., somnia H., pavo Pers. (Enij je namreč v svojih pesmih omenil, da je v sanjah izvedel, da se je Homerjeva duša preselila v pava in potem prešla v njega (Enija) samega), mos Plin.; subst. Pȳthagorēus (Pȳthagorīus) -ēī, m Pitágorov učenec (naslednik, slednik, privrženec, pristaš), pitágorovec, pitagoréjec: Varr., Ci.

2. Pȳthagoricus 3 (Πυϑαγορικός) Pitágorov, pitágorski, pitagoréjski: libri L., philosophia Plin., schola Sen. ph., disciplina Boet.; subst. Pȳthagoricus -ī, m Pitágorov učenec (naslednik, slednik, privrženec, pristaš), pitágorovec, pitagoréjec: Sen. ph.; v pl.: Lact., Hier., Ambr., Boet.

rakúrz (-a) m film. angolazione, angolatura:
spodnji, zgornji rakurz angolazione dal basso, dall'alto

rempiéter [rɑ̃pjete] verbe transitif popraviti vznožje (un mur zidu)

rempiéter le bas podplesti nogavico (spodnji del nogavice)

rimonta f

1. ponovno montiranje, ponovna namestitev, montaža

2. šport
effettuare la rimonta dohiteti nasprotnike, nadomestiti razliko, nadoknaditi zamudo

3. zool. vrnitev, vračanje (ptic selivk)

4. mont. prečnik

5. obrt
fare una rimonta podšiti čevelj, narediti nov spodnji del čevlja

rob² [ó] moški spol (-a, ova, -ovi) pri pohištvu, lesu, kovini, matematika pri geometrijskem telesu: die Kante; pri deski: die Kante, die Schmalseite; (gornji Oberkante, krmilni Steuerkante, lisičav - na deski ipd. gozdarstvo Baumkante, Fehlkante, Waldkante, notranji Innenkante, odzadnji Hinterkante, poševni Schrägkante, prepogibni Falzkante, rezalni/rezilni Schnittkante, Schneidkante, Schneidekante, mize Tischkante, postelje Bettkante, prtljažnika Ladekante, spodnji Unterkante, sprednji Vorderkante, stični tehnika Stoßkante, stola Stuhlkante, strgalni tehnika Schürfkante)
postaviti na rob kanten, verkanten
obrezovanje robov tehnika das Besäumen
stroj za oblepljanje robov die Kantenklebemaschine
zaobljenje robov die Kantenabrundung
obrusiti rob na čem (etwas) entkanten

Sardica -ae, f Sárdika, mesto v Spodnji Meziji: EUTR.

sekalec samostalnik
1. (sprednji zob) ▸ metszőfogPred petnajstimi leti sem kot otrok nerodno padel in si okrušil zgornji sekalec. ▸ Tizenöt éves gyermekként ügyetlenül estem és letörtem a felső metszőfogamat.Okli so pravzaprav podaljšani zgornji sekalci in rastejo vse slonovo življenje. ▸ Az agyarak gyakorlatilag megnyúlt felső metszőfogak, és az elefánt egész életén át folyamatosan nőnek.Ko bober grize les, se sekalci obrabljajo, a potem spet zrastejo. ▸ Amikor a hód rágcsálja a fát, a metszőfogai lekopnak, de utána újra visszanőnek.

2. (kdor podira drevje) ▸ favágó
V gozdovih dela še približno 90 sekalcev in traktoristov, voznikov in drugih delavcev. ▸ Az erdőkben még körülbelül 90 favágó és traktoros, valamint fuvarosok és más munkások dolgoznak.
Vsaj deset mesecev letno preživi tako rekoč v džungli, kjer je vodja ekipe sekalcev cedrovine. ▸ Egy év alatt 10 hónapot tölt úgyszólván a dzsungelben, ahol a cédrusfákat kitermelő favágók csapatának a vezetője.