Franja

zdrávje (-a) n salute:
paziti na zdravje, skrbeti za zdravje aver cura della salute
ohraniti si zdravje do pozne starosti conservarsi sani fino a tarda età
uničevati, zapravljati si zdravje guastarsi, rovinarsi la salute
pokati od zdravja sprizzare salute da tutti i pori, essere il ritratto della salute
piti, trčiti na zdravje bere, brindare alla salute
na zdravje! salute!, alla salute!, salve!, evviva!
rel. dušno zdravje la salute dell'anima, spirituale
industrija ogroža zdravje gozdov l'industria minaccia la salute dei boschi
dobro spanje je pol zdravja il sonno è salutare
PREGOVORI:
zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once

zîmskī -ā -ō zimski: zimski kaput; zimski vozni red; zimski vrt, dan, sport; zimski san zimsko spanje; Zimski dvorac; -a bašta zimski vrt; -a ruža krizantema; -o rublje zimsko perilo; -o odijelo

zímski winter(-); (vreme) wintry; (arhaično) hibernal

zímski šport(i pl) winter sports pl
zímski športnik winter sportsman
zímsko športno področje winter sports region
zímsko športno središče winter sports centre
zímski čas winter time
zímsko jabolko winter apple
zímska obleka winter clothes pl, winter garments pl, winter dress
zímski plašč winter overcoat pl
zímska oprema winter equipment
zímska pomoč winter relief work
zímska razprodaja winter clearance sale
zímska pravljica winter's tale
zímski semester winter semester
zímsko spanje winter sleep, hibernation
zímsko sadje winter fruit
zímska sezona winter season
zímski sončni obrat winter solstice
zímski večer winter evening
zímski vrt winter garden, conservatory
zímsko vreme wintry weather
zímska zaloga winter stock
zímske zabave winter amusements pl winter pastimes pl
zímsko zdravilišče winter health-resort

zímski d'hiver, de l'hiver, hivernal

zimski dan jour moški spol (ali journéef) d'hiver
zimsko jabolko pomme ženski spol d'hiver
zimski mraz froid moški spol d'hiver
zimska olimpiada (olimpijske igre) olympiade ženski spol (jeux moški spol množine olympiques) d'hiver
zimski plašč manteau moški spol d'hiver
zimsko spanje (zoologija) sommeil hivernal (ali hibernal, hiémal), hibernation ženski spol
zimski šport sports moški spol množine d'hiver
zimski vozni red horaire moški spol d'hiver
zimska zaloga (ozimnica) provision(s)
f(pl) pour l'hiver
zimsko zdravilišče station ženski spol hivernale (ali d'hiver)

zímski (-a -o) adj. d'inverno, invernale:
mrzel zimski dan una fredda giornata invernale
zimska obleka abiti invernali
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. zimska kolobarnica tricoloma (Tricholoma portentosum)
zimska oblačila abiti invernali
šport. zimska olimpijada olimpiadi invernali
zimska pomoč soccorso invernale
zimska pozeba distruzione invernale (delle piante)
zimska raca anitra invernale (Clangula hiemalis)
gastr. zimska salama salame misto
gozd. zimska sečnja abbattuta invernale
avt. zimske gume pneumatici invernali
šol. zimski semester semestre invernale
astr. zimski sončni obrat solstizio d'inverno
šport. zimski športi sport invernali
vrtn. zimski vrt giardino d'inverno
zool. zimsko spanje letargo

zímski de invierno; invernal; invernizo

zimski čas (dan, sadje, žito, vrt) hora f (día m, fruta f, cereales, jardín m) de invierno
zimski večer (semester, solsticij, šport, vozni red) tarde f ozir. noche f (semestre m, solsticio m, deporte m, horario m) de invierno
zimski plašč (dlaka, rokavice) abrigo m (pelaje m, guantes m pl) de invierno
zimsko jabolko manzana f inverniza
zimski mraz frío m invernal (ali del invierno)
zimska rastlina planta f invernal
zimsko spanje letargo m invernal; hibernación f
zimska obleka traje m (ali vestido m) de invierno
zimsko vreme tiempo m invernal (ali invernizo ali de invierno)
zimska poljska dela labores f pl otoñales
zimska zaloga (ozimnica) provisiones f pl para el invierno
zimski športni center centro m de deportes de invierno
zimska olimpiada (olimpijske igre) olimpíada f (juegos m pl olímpicos) de invierno

zímski -a -o prid. de iarnă, iernatic; hibernal
□ zimsko spanje somn hibernal

žival¹ ženski spol (-i …) živalstvo, zoologija

1. das Tier (čredna Herdentier, čudežna Wundertier, domača Haustier, globokomorska Tiefseetier, gozdna Waldtier, grbovna Wappentier, klavna Schlachttier, kopenska Landtier, koristna domača Nutztier, mala Kleintier, mitološka, bajeslovna, pravljična Fabeltier, nočna Dämmerungstier, Nachttier, plemenska Zuchttier, poskusna Versuchstier, prvotna Urtier, puščavska Wüstentier, strupena Gifttier, terarijska Terrarientier, tovorna Lasttier, udomačena Heimtier, vodna Wassertier, vprežna Zugtier, zajedalska Schmarotzertier, za ježo Reittier, z mladiči Elterntier)
koristna/škodljiva žival agronomija in vrtnarstvo der Nützling/ der Schädling
živalstvo, zoologija najdena mrtva/živa žival der Todfund/ der Lebendfund

2. živalstvo, zoologija žival, ki …:
diha der -atmer
(s pljuči Lungenatmer, s škrgami Kiemenatmer, s kožo Hautatmer, s črevesom Darmatmer)
golta plen cel der Schlinger
koti žive mladiče der Lebendgebärer
leže jajca der Eileger
živi v/na … der -bewohner, das -tier
(jamska Höhlentier, Höhlenbewohner, stepska Steppentier, Steppenbewohner, na kopnem Landbewohner)
spi zimsko spanje der Winterschläfer
žival s … krvjo der -blüter
(mrzlokrvna Kaltblüter, z nestalno toplo krvjo Wechselblüter, Wechselwarmblüter, toplokrvna Warmblüter)

3.
religija žrtvena žival das Opfertier, das Tieropfer
daritev/žrtvovanje živali das Tieropfer

4.
živali množina Tiere množina
gospodarsko uporabne živali das Nutzvieh
male domače živali das Kleinvieh, das Viehzeug
kralj živali der König der Tiere

5.
… živali Tier-
(kult der Tierkult, mučenje die Tierquälerei, ogled medicina die Tierschau, prevoz der Tiertransport, die Tierbeförderung, prijatelj der Tierfreund, proizvodnja/reja die Tierproduktion, reja die Tierhaltung, reja malih Kleintierhaltung, rejec der Tierhalter, rejec malih der Kleintierhalter, slikar der Tiermaler, slika das Tierbild, število na teritoriju der Tierbestand, zavarovanje die Tierversicherung)

6.
varstvo/zaščita živali der Tierschutz
zakon o varstvu živali das Tierschutzgesetz
varstveno področje za živali das Tierschutzgebiet
aktivist za varstvo živali der Tierschützer
društvo za varstvo živali der Tierschutzverein
zavetišče za živali das Tierheim
azil za živali das Tierasyl

7.
kužna bolezen živali die Viehseuche
prisotnost živali/naseljenost z živalmi der Besatz, Tierbesatz
lovstvo premija za odstrel škodljivih živali die Fangprämie
škoda, ki so jo povzročile živali der Tierschaden
ki ima rad živali tierliebend, tierlieb
ljubezen do živali die Tierliebe
parazit na živalih der Zooparasit
poskus na živalih der Tierversuch
knjiga o živalih das Tierbuch
nauk o živalih die Tierkunde
razširjanje po živalih die Zoochorie
bogat z živalmi tierreich
trgovina z živalmi die Tierhandlung, trgovanje: der Tierhandel
klinika za živali die Tierklinik
ograda za živali das Tiergehege, za divjad: das Wildgehege
raj za živali figurativno das Tierparadies

αἰέν-υπνος 2 poet. večno speč, v večno spanje zazibavajoč.

αἱρέω [pt. pr. ep. αἱρεύμενος; impf. ᾕρουν, ep. ᾕρεον, ion. αἵρεον; fut. αἱρήσω, -ομαι; aor. εἷλον, -όμην, ep. ἕλον (-όμην), iter. ἕλεσκον, NT εἷλα, -άμην; pf. ᾕρηκα, ion. ἀραίρηκα; pass. ᾕρημαι, ion. ἀραίρημαι = izvoljen sem bil; fut. pass. αἱρεθήσομαι] I. act. 1. primem, zgrabim, vzamem, δόρυ χερσί, τινὰ χειρός za roko, οὖδας ὀδάξ, κόμης za lase; τινὰ προτί οἷ potegnem k sebi, objamem; εἵματα oblečem; ἔνθεν ἑλών od tam je pričel. 2. pren. a) o vnetkih in dušnem stanju: zgrabi me kaj, polasti se me kaj, premaga, obide me kaj (χόλος, λήθη, δέος, ὕπνος itd.); b) spravim v svojo oblast, ulovim, ujamem, zaplenim, zasužnim, osvojim; premagam (πόλιν, ναῦς, βασιλέα, ἄνδρα); (δορί, ἔγχει) ranim, ubijem, umorim; τὸ πατρῷον αἷμα umorim očeta; τοῦτο ἐμὲ αἱρήσει to me bo pogubilo; τινὰ ὀφλήματος dosežem, da se kdo na smrt obsodi; c) dokažem komu kaj (παρανοίας); zasačim koga (ἐπ' αὐτοφώρῳ), prekanim; dobim pravdo (γραφήν), dosežem (κῦδος); ὁ ἀγὼν ᾑρέθη zmaga je dobljena; d) pojmim, razumevam (ἐμὴ γνώμη); λόγος αἱρεῖ zdrava pamet uči, zahteva. II. med. 1. vzamem zase (svoje), uživam, zaužijem (δόρπον, ἄριστον, δεῖπνον); snamem (κόρυθα), zaprisežem koga (ὅρκον τινός); ἄλκιμον ἦτορ ojunačim se; ὕπνον privoščim si spanje; γνώμην odobravam, τά τινος pritegnem komu, pristopim h komu, pritrdim. 2. a) izberem si, izvolim si (στρατηγόν τινα); b) prednost dajem čemu, rajši imam (izvolim), stavim kaj nad kaj, hočem, (μᾶλλον, ἀντία πάντων, τὸν πόλεμον).

ἁλίσκομαι dep. [Et. iz Ϝαλίσκομαι ujet sem; sor. εἵλωτες (iz ἐϜέλωτες) spartanski sužnji, podstava evel. – Obl. fut. ἁλώσομαι, aor. ἑάλων, ἥλων, pf. ἑάλωκα, ἥλωκα, adi. verb. ἁλωτός; ep. aor. cj. ἁλώω. ἁλώῃ, inf. ἁλώμεναι in ἁλῶναι]. 1. ujamem (osvojim, uplenim, dohitim) se. 2. zasačim se, θανάτῳ umorim se, poginem, padem; ὕπνῳ spanje me prevzame, obvlada; s pt. ἀδικῶν zasačim se, dokaže se mi, da delam krivico.

ἀναγκαῖος 3 in 2 (ἀνάγκη) 1. nujen, potreben, sileč, nasilen; ἀ. ἦμαρ dan sužnosti; ἀ. τύχη usoda sužnosti, nasilna smrt, usoda; ἀ. μῦθος samovoljni izrek (ukaz). 2. prisiljen; δμῷες, πολεμιστής. 3. soroden, οἱ ἀ. sorodniki. 4. subst. τὸ ἀναγκαῖον sila, potreba, nuja, nujnost, nujen razlog, nujne okoliščine, ječa; τὰ ἀναγκαῖα: naravne potrebe, življenjske potrebščine (spanje, jed, pijača); najnujnejši posli. – adv. ἀναγκαίως nujno potrebno, prisiljeno; ἀ. ἔχει μοι οὕτως ποιέειν jaz moram tako ravnati.

ἄ-υπνος 2 ep. poet. 1. brez spanja, buden, vzbujen, čuječ, bdeč, ὕπνος nemirno spanje. 2. pren. κρῆναι neusehljiv, vedno tekoč, ἄγρα nočen.

εὐνάζω, εὐνάω (εὐνή) ep. poet. [aor. pass. ηὐνάσθην in ηὐνήθην] 1. act. polagam, storim, da se kdo uleže, spravim v zasedo, uspavam, zazibljem (v spanje), pomirim, ublažim πόθον. 2. pass. in med. uležem se (na posteljo), počivam, gnezdim, spim κακόν, ležim, παρά τινι pri kom; γάμοις omožim (oženim) se; pren. pomirim se, poležem se (o vetru).

κλάιστρον, τό, dor. = κλεῖθρον, γλεφάρων = spanje.

κοιμάω, ion. -έω (κεῖμαι) [fut. med. κοιμήσομαι, aor. pass. ἐκοιμήθην, ep. aor. med. κοιμήσατο] 1. act. a) spravljam k počitku, devam v posteljo, uspavam ὄσσε, τινὰ ὕπνῳ, νεβροὺς ἐν ξυλόχῳ denem mladiče v brlog; evfem. ubijem, usmrtim Μυρτίλος ἐκοιμάθη; b) pren. umirim, ublažim, ukrotim, tešim, olajšam ἀνέμους, κύματα, ὀδύνας, ἕλκος. 2. pass. a) uležem se k počitku, grem počivat, spat, počivam, (za)spim, χάλκεον ὕπνον spim smrtno spanje; evfem. umrjem, οἱ κοιμηθέντες, κεκοιμημένοι umrli NT; b) umirim se, prestanem, neham, poležem se ἄνεμος; uležem se na stražo, stražim περὶ τὰ ἀρχεῖα.

κοίμημα, ατος, τό poet. spanje, objem, zakon, κοιμήματα τ' αὐτογέννητ' ἐμῷ πατρὶ δυσμόρου ματρός zakon nesrečne matere z mojim očetom, nje lastnim sinom.

κοίμησις, εως, ἡ spanje NT.

κοίτη, ἡ, ep. ion. poet. κοῖτος, ὁ (κεῖμαι) 1. leganje, ležanje, spanje, počitek, ὥρη κοίτοιο čas počitka; τὴν σκηνὴν εἰς κοίτην διέλυον da se uležejo k počitku, da gredo spat, κοῖτον ποιοῦμαι grem v posteljo, uležem se v posteljo. 2. ležišče, postelja, zakonska postelja, zakon; NT nečistost, κοίτην ἔχω ἔκ τινος spočela sem od.

κῶμα, ατος, τό [Et. iz k'ō(i)-mn̥, gl. κεῖμαι] trdno spanje.