Franja

Zadetki iskanja

  • ἀπο-δείκνῡμι, -δεικνύω [fut. ἀποδείξω, ion. ἀποδέξω, aor. -έδεξα; pf. -δέδεγμαι] 1. act. a) kažem, objavljam νόμους, ἀποδειχθείς in ἀποδεδειγμένος očiten, priznan (sovražnik); izkazujem, kažem, λόγον račun; b) dokazujem τινὰ μωραίνοντα, razvijam; c) na-, odkazujem; pridobivam πεδίον, izvršujem ἔργα; d) izročam, dajem, posvečujem βωμόν; e) napravljam, izbiram, postavljam, imenujem koga za kaj τινά τι. 2. med. a) γνώμην(pa tudi brez γνώμην) izrekam, razodevam svoje mnenje; b) ἔργον izvršujem, napravljam.
  • ἀ-φρήτωρ, ορος, ὁ (φρήτρη) ep. sovražnik svojega rodu, odljuden, nedružen.
  • γνῶσις, εως, ἡ (γνῶναι) 1. spozna(va)nje, mišljenje, znanje NT, izprevidnost, razsodnost, ἡ τοῦ οἰκείου γνῶσις ἀπιστεῖται ne more se spoznati, je li kdo prijatelj ali sovražnik. 2. (raz)sodba, (po)znanje.
  • δάϊος 3 in ep. δήιος (δαίω) 1. ep. poet. žgoč, plamteč, švigajoč, poguben, strašen, sovražen; subst. ὁ sovražnik, neprijatelj. 2. poet. nesrečen, beden.
  • διάφορος 2 1. (δια-φέρω) a) različen, πολλά v mnogih stvareh, raznovrsten; b) odličen, izvrsten, τινός pred kom. 2. (δια-φέρομαι) različnega mišljenja, nesložen, sovražen; subst. ὁ διάφορος sovražnik, nasprotnik; τὸ διάφορον in pl. 1. razlika. 2. povod za razpor, razpor, nesloga, prepir. 3. korist, dobiček. – adv. διαφόρως različno.
  • δυσμενέων pt. ep. δυσ-μενής 2 (μένος) sovražnega mišljenja, sovražen; subst. ὁ sovražnik. – adv. δυσμενῶς ἔχω τινί (πρός τινα) sovražen sem komu.
  • ἐκ-πολεμέω, -όω 1. začnem vojsko odkod; zapletem v vojsko, naščuvam k vojski, razprem τινά τινι ali πρός τινα. 2. pass. razprem se, postanem sovražnik.
  • ἐναντίος 3 1. o prostoru: nasproti stoječ ali ležeč, nasproten; pri glagolih ἔρχομαι, ἧμαι, ὁρμάομαι, ἐλαύνω se sloveni z 'nasproti', ἐναντίη ἤλυθε nasproti je prišla, οὔπω φαίνετ' ἐναντίη ni se prikazala očitno (z obličja v obličje), ἐπὶ τοὐναντίον ἕλκω vlečem na nasprotno stran. 2. sovražno: nasproten, protiven, sovražen τινός, τινί, pri glagolih stoji pogosto mesto adv.: ἐναντίοι ἔσταν Ἀχαιῶν so stali ali stopili nasproti Ahajcem, τὸ ἐναντίον στρατόπεδον sovražni tabor, ἄνεμος neugoden, nasproten veter, τἀναντία ποιῶ τινα ἤ ravnam s kom drugače nego, τἀναντία στρέφω obrnem se (na nasprotno stran), vrnem se. 3. subst. ὁ ἐναντίος nasprotnik, sovražnik, τὰ ἐναντία nasprotje, nasprotna stvar; πᾶν τὸ ἐναντιώτατον ravno (povsem) nasprotno. 4. adv. a) (τὸ) ἐναντίον, (τὰ) ἐναντία, τοὐναντίον, τἀναντία nasproti, vpričo koga, pred kom τινός, τινί; ἐναντίον ἔρχομαι pridem nasproti, ἐναντίον ἐμεῖο ἵστασο stopi meni nasproti, ὁράω ἐναντίον εἰς ὦπα gledam naravnost v obraz; b) ἐκ τοῦ ἐναντίου od nasprotne strani, na nasprotni strani, nasproti τινός, τινί; οἱ ἐκ τοῦ ἐναντίου nasproti stoječi; ἐξ ἐναντίας, ion. -ίης nasproti, od nasprotne strani; NT ὁ ἐξ ἐναντίας nasprotnik; c) ἐναντίως nasprotno, obratno, narobe.
  • ἐνστάτης, ου, ὁ (ἐν-ίσταμαι) nasprotnik, sovražnik.
  • ἐπι-φοιτάω, ion. -έω 1. prihajam, zahajam h komu, obiskujem τινί, ἔς τι vdiram kot sovražnik. 2. prihajam pozneje.
  • ἔφ-εδρος 2 (ἕδρα) 1. sedeč, jahajoč na τινός. 2. sedeč poleg česa, prežalec, zalezovalec; ἔφεδρός εἰμι zalezujem, τινὶ βασιλεύς naslednik na prestolu. 3. a) nov nasprotnik (dokler sta se v borilnicah dva borila, je sedel tretji borilec in čakal izida boja, da se je potem boril z zmagalcem); b) skriven sovražnik.
  • ἐχθ-ρός 3 (ἔχθος) [comp. ἐχθίων, sup. ἔχθιστος, poet. tudi ἐχθρότατος] 1. adi. mrzek, zoprn, neprijazen, sovražen, nasproten; τὰ μητρὸς ἔχθιστα συμβέβηκεν materino srce mi je največji sovražnik (me zelo sovraži). 2. subst. protivnik, nasprotnik, sovražnik, neprijatelj. – adv. ἐχθρῶς, comp. ἐχθροτέρως, ἐχθρῶς ἔχω τινί sovražnik sem komu.
  • λαβή, ἡ (λαβεῖν) 1. držaj, držalo, roč, uho. 2. mesto, kjer se more sovražnik napasti, slabost, slaba stran, napad, λαβὴν παρέχω pokažem svojo slabost = dam priliko za napad.
  • Λυκοῦργος, ὁ, ep. Λυκό-οργος, 1. kralj Edoncev v Trakiji, Bakhov sovražnik. 2. spartanski zakonodajalec. 3. atenski govornik, Demostenov vrstnik.
  • μῑσ-άνθρωπος, ὁ sovražnik ljudi, ljudomrzec.
  • μῑσό-δημος 2 narodu sovražen, sovražnik ljudstva; μισοδημότατος največji sovražnik ljudske vlade.
  • μῑσό-λογος sovražnik (nasprotnik) govorov ali znanstvenih preiskovanj.
  • μῑσο-τύραννος 2 ion. sovražnik, nasprotnik tiranov.
  • μῑσό-χρηστος 2 sovražnik (nasprotnik) poštenjakov ali plemstva.
  • πολεμικός 3, πολέμιος 3 πολεμιστήριος (πόλεμος) 1. ki se tika vojske, ki spada k vojski, vojen, bojen; a) πολεμική vojna spretnost (umetnost); b) τὸ πολεμικόν bojni krik, znamenje za napad; τὰ πολεμικά in τὰ πολέμια vojne zadeve, vojaška služba, vojaščina, vojaštvo, vojna oprava, τὰ πολεμιστήρια vojna sredstva, bojni voz, vojna oprava (orožje); πολεμιστήριος ἀνδρεία hrabrost v boju. 2. za vojno sposoben, izveden v vojski, bojevit, bojaželjen. 3. a) sovražen, sovražnega mišljenja; b) γῆ sovražno ozemlje = ἡ πολεμία (sc. χώρα); c) nasproten, poguben, škodljiv ἔλαιον; d) ὁ πολέμιος sovražnik, nasprotnik, οἱ πολεμιώτατοι največji sovražniki; e) τὸ πολέμιον sovražna vojska, sovraštvo; τὸ φύσει πολέμιον naravno (prirojeno, staro) sovraštvo. – adv. -κῶς in -ίως sovražno, πολεμίως ἔχω τινί, πρός τινα sem komu sovražen, neprijazen, nasproten.