Franja

praecipitō -āre -āvī -ātum (praeceps)

I. trans.

1. strmoglaviti (strmoglavljati), prekucniti (prekuceváti, prekucávati), (dol) zvrniti (zvračati), prevrniti (prevračati), (dol) zagnati (zaganjati), (dol) vreči (metati): tauros Cu., flumina Sen. ph. tvoriti slape, v slapu (slapovih) padati, aliquem in terram Cu. ob tla vreči, pilas in mare N., se in flumen C., se de muro O., se de turri L., se e Leucade Ci., equites ex equis L.; z abl. separationis: saxa muro C., senes pontibus O., currum scopulis O., se petris Cu.; pogosto med. praecipitari strmoglaviti (strmoglavljati) se, zagnati (zaganjati) se, pognati (poganjati) se, vreči (metati) se: cum alii super vallum praecipitarentur S., per (čez, preko) lubrica saxa praecipitati Cu.; pesn.: lux praecipitatur aquis (dat. = in aquas) O. sonce zahaja, sonce gre v zaton (prim. = Scorpios in aquas praecipitatur O.), nox praecipitata O. iztekajoča se, minevajoča, h koncu hiteča (idoča); redko praecipitare se =
a) strmoglaviti (vreči) se v prepad: consulem designatum tantis conterruit minis, ut is se praecipitaverit Suet.
b) = hitro iti dol, na vrat na nos teči dol, hitro se spustiti: hac te praecipitato Ter.; occ. preveč obrniti navzdol: vitem Ca.

2. metaf.
a) strmoglaviti (strmoglavljati), vreči (metati), pahniti (pehati), pogubiti (pogubljati), uničiti (uničevati): aliquem ex altissimo dignitatis gradu Ci., rem publicam L., aegrum Cels., bellatores Plin. onesrečiti (onesrečevati), spem festinando O., praecipitatus ex patrio regno S., avaritia semet ipsa praecipitavit S., furor iraque mentem praecipitant V. zanašata, praecipitate moras V. hitro odpravite vse zadržke, p. arborem in senectam Plin. pustiti, da drevo pred časom (predčasno) ostari (propade), se in exitium Cels., praecipitari (med.) in insidias L. zabresti, zaiti, pasti.
b) pospešiti (pospeševati), prehitro ukrepati pri čem, prenagliti se pri čem: vindemiam Col., obitum (zahod sozvezdja) Ci. poet., ne praecipitetur editio Q., consilia praecipitata L.; pesn. α) z inf. = priganjati, siliti: Stat., curae praecipitant dare tempus sociis humandis V. β) z ACI: Argum Tiphynque vocat pelagoque parari praecipitat Val. Fl. —

II. intr.

1. strmoglaviti (strmoglavljati) se, (dol) zagnati (zaganjati) se, (dol) pognati (poganjati) se, (dol) drveti (dreviti, dreti), (dol) pasti (padati), spustiti (spuščati) se: in fossam L., Nilus praecipitat ex montibus Ci., praecipitare istuc est, non descendere Ci., non fugis hinc praeceps, dum praecipitare (naglo bežati) potestas (sc. est)? V., nox caelo (abl. separationis) praecipitat (sc. in oceanum) V., sol praecipitans Ci. zatonu (zahodu) se bližajoče; occ. miniti (minevati), izteči (iztekati) se, doteči (dotekati), h koncu hiteti (iti), koncu se (pri)bliž(ev)ati: hiems iam praecipitaverat C.

2. metaf.
a) drviti (dre(vi)ti) (v pogubo, nesrečo), iti po zlu, poginiti (poginjati, pogibati): ad exitium praecipitantem retinere Ci., praecipitantem impellere Ci., res publica praecipitans Ci., rei publicae praecipitanti subveni Ci.
b) zaiti, zabresti, pasti: in insidias L., in amorem Pl.

prepékati (-am) imperf. tr. bruciare, scottare:
zemljo je prepekalo vroče sonce un sole torrido bruciava la terra

prijémati (-am) | prijéti (prímem)

A) imperf., perf.

1. pigliare, prendere:
prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
prijemati s kleščami prendere con le tenaglie

2. far presa, prendere:
deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa

3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale

4. pren. avere; venire; prendere:
spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba

5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò

6. žarg. agire:
po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì

7. rib. abboccare

8. pren.
prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
prijeti za delo mettersi al lavoro
ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
prijeti za ušesa tirare le orecchie
pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
pog. prijeti na kratko mettere in riga
lov. prijeti sled trovare la traccia
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina

B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.

1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
prijeti se za roko prendersi per la mano

2. aderire; essere aderente, attillato:
obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente

3. attaccarsi, far presa:
blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa

4. bot. attecchire, mettere radice:
rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male

5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi

prikázati (-kážem) | prikazováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. mostrare, rappresentare, presentare, dimostrare, descrivere, ritrarre:
prikazati delovanje naprave mostrare il funzionamento del dispositivo
prikazati koga v najboljši luči presentare uno in buona luce

2. (film) presentare, dare, girare:
film že prikazujejo v naših kinematografih la pellicola è già nei nostri cinematografi, nelle nostre sale
prikazati subjektivno presentare, descrivere in modo soggettivo
um. prikazati v perspektivi scorciare
prikazati z diagrami diagrammare, rappresentare con grafici, con diagrammi

B) prikázati se (-kážem se) | prikazováti se (-újem se) perf., imperf. refl. apparire, comparire; mostrarsi; profilarsi; sbucare, affacciarsi:
sonce se je prikazovalo na obzorju il sole appariva all'orizzonte
duh umorjenega kralja se je že nekajkrat prikazal lo spirito del re, morto ucciso, era comparso già varie volte
izza ovinka se je prikazal avto dalla curva sbucò un'automobile
prikazati se za trenutek baluginare, apparire per un momento

prikúkati (-am) perf.

1. fare capolino:
izza oblakov je prikukalo sonce fra le nuvole faceva capolino il sole

2. spuntare (fiori):
februarja prikuka prvi teloh in febbraio spuntano i primi ellebori

pripékati to scorch, to burn; (sonce) to swelter, to scorch

(sonce) pripeka it is broiling hot
pripekajoča vročina sweltering heat

pripékati brûler, être brûlant

sonce pripeka le soleil darde ses rayons

pripékati abrasar; quemar ; (sonce) picar

sonce pripeka el sol pica

pri|ti¹ (-dem) prihajati

1. kommen, gehen (bliže [näherkommen] näher kommen, nähergehen, dlje od hinauskommen über, dol herunterkommen, domov heimkommen, nachhausekommen, gor heraufkommen, mimogrede vorbeikommen, naprej [vorwärtskommen] vorwärts kommen, naproti entgegenkommen, nazaj zurückkommen, po [die Straße] entlangkommen, s kom mitkommen, skozi durchkommen, skupaj zusammenkommen, ven herauskommen)
ne priti nicht kommen, na sestanek ipd.: fortbleiben, ausbleiben, (einer Sache) fernbleiben
ne priti naprej nicht vorankommen, nicht von der Stelle kommen, nicht vom Fleck kommen
priti pozneje nachkommen, hinterherkommen
nepričakovano priti hereinschneien, hereinplatzen
opotekaje se priti hereinwanken
priti na kratek obisk (kurz) hereinschauen

2.
hoteti priti -wollen
(skupaj [zueinanderwollen] zueinander wollen, nazaj zurückwollen …)
moči priti -können
(skozi durchkönnen, tja hinüberkönnen, zraven mitkönnen …)
morati priti -müssen
(nazaj zurückmüssen …)
prositi koga, naj pride: sem herbitten
dol herunterbitten
noter hereinbitten

3. (prispeti) eintreffen, pošta, pošiljke: eingehen; človek: ankommen

4.
daleč priti figurativno es weit bringen
priti (zelo) prav komu: (jemandem) (sehr) gelegen kommen, (jemandem) [zupaß] zupass kommen
priti si navzkriž s kom: mit (jemandem) überquer kommen
priti skupaj zusammenkommen
njegov/njen čas je prišel seine/ihre Zeit ist gekommen
priti kot naročen/nalašč wie gerufen kommen, gerade recht kommen
priti ob pravem času rechtzeitig kommen, zur rechten Zeit kommen, ravno še: gerade noch zurechtkommen

5. (pasti/zaiti v/ pod/na) geraten (v zastoj na cesti in den Stau, v vihar in den Sturm, v pozabo in Vergessenheit, v skušnjavo in Versuchung, v težave in Schwierigkeiten, pod slab vpliv unter schlechten [Einfluß] Einfluss, na slab glas in Verruf, in [Mißkredit] Misskredit)
|
priti do česa - krajevno: herankommen an, (jemandem/einer Sache) [nahekommen] nahe kommen, (etwas) erreichen, figurativno do denarja ipd.: kommen zu
milijona: es bringen auf, kommen auf
priti do besede zu Wort kommen
priti do dna auf den Grund kommen
priti do izraza zum Ausdruck kommen, Ausdruck finden (in)
priti do izraza/veljave zur Geltung kommen
ne priti do sape figurativno sprachlos sein
priti iz kommen aus
priti iz mode aus der Mode kommen, unmodern werden
priti iz rabe ungebrauchlich werden
priti iz vaje aus der Übung kommen
priti k kommen zu
priti k pameti Räson annehmen/zu Verstand kommen
priti k sebi zu sich kommen, (postati močnejši) zu Kräften kommen, (priti k zavesti) das [Bewußtsein] Bewusstsein (wieder)erlangen
priti na boljše sich verbessern
priti na boben unter den Hammer kommen
priti na cilj ans Ziel kommen, das Ziel erreichen
priti na dan an den Tag/ans Licht/zum Vorschein kommen, s predlogom ipd.: herauskommen mit, herausrücken mit
priti na dnevni red figurativno zur Sprache kommen
priti na glas in den Ruf kommen, na slab glas: in Verruf kommen
priti na oblast an die Macht kommen, ans Ruder kommen
priti na okus auf den Geschmack kommen, Geschmack an (etwas) gewinnen
priti na pomoč zu Hilfe kommen
priti na psa auf den Hund kommen, heruntergewirtschaftet haben
priti na svoj račun auf seine Kosten kommen, auf seine Rechnung kommen
priti na ušesa (jemandem) zu Ohren kommen, Wind bekommen von (Xu je prišlo na ušesa X hat Wind bekommen von)
priti na vrsto an die Reihe kommen
priti na zeleno vejo auf den grünen Zweig kommen
priti si na čisto z sich Klarheit verschaffen (über), sich ins klare kommen (über) ➞ → priti⁴
priti ob kaj: (izgubiti) (etwas) verlieren, verloren haben
priti ob dober glas in Verruf kommen
priti ob sapo außer Atem kommen
priti od kommen von, figurativno daherrühren, kommen davon, [daß] dass …
priti od srca von Herzen kommen
priti po koga/kaj: (jemandem (etwas)) holen, holen kommen
priti pred kommen vor
priti pred sodišče vor Gericht kommen
priti v kommen in, hineinkommen in, figurativno sich Eingang verschaffen in, Eingang finden in
priti v igro ins Spiel kommen
priti v konflikt [aufeinanderprallen] aufeinander prallen, in Konflikt kommen mit
priti v navado zur Gewohnheit werden
priti v nevarnost Gefahr laufen
priti v poštev in Betracht kommen, in Frage kommen
ne priti v poštev nicht in Frage kommen, entfallen, außer Frage stehen
priti v roke komu in (jemandes) Hände fallen
priti v težave z Schwierigkeiten bekommen mit, es zu tun bekommen mit
priti v zadrego in Verlegenheit kommen
priti z/s kommen mit (tudi figurativno)
priti z besedo na dan mit der Sprache herauskommen
priti z dežja pod kap vom Regen in die Traufe kommen
|
eno pride k drugemu eins gesellt sich zum anderen
kdor prvi pride wer zuerst kommt
naj pride, kar hoče komme, was da wolle
nesreča ne pride nikoli sama ein Übel kommt selten allein
počasi se daleč pride langsam, aber sicher/mit Gemach kommt man auch weit
presenečenje pride rado unverhofft kommt oft
za dežjem pride sonce auf Regen folgt Sonnenschein
pridem takoj bin gleich zurück

pritískati presser, serrer ; figurativno opprimer, accabler, oppresser, peser

pritiskati na koga exercer une pression sur quelqu'un, presser quelqu'un de, importuner quelqu'un, talonner, harceler quelqu'un, tracasser quelqu'un
pritiskati za kom poursuivre quelqu'un
pritiskati na gumb appuyer sur un bouton
sonce pritiska le soleil brûle

pritlikavec samostalnik
1. lahko izraža negativen odnos (oseba s telesno okvaro) ▸ törpe, törpenövésű [ember]V družini je najstarejši med petimi otroki in edini pritlikavec. ▸ A családban az öt gyermek közül ő a legidősebb és az egyetlen törpenövésű.

2. (kar je majhno ali nepomembno) ▸ törpe, töpörtyű
O Evropski uniji lahko trdimo, kar smo v preteklosti govorili o Nemčiji: je ekonomski velikan in politični pritlikavec. ▸ Az Európai Unióról ugyanazt állíthatjuk, mint a múltban Németországról: hogy gazdasági óriás és politikai törpe.

3. (o zvezdah) ▸ törpecsillag
Rdeči pritlikavec je hladnejši kot Sonce, planetova orbita pa je manjša od Zemljine. ▸ A vörös törpecsillag hidegebb a Napnál, a bolygó pályája pedig szűkebb a Földénél.

4. (pravljično bitje; škrat) ▸ manó, törpe
V prvi različici pa se Krpan po odhodu z Dunaja sreča s kraljem pritlikavcev, ki mu pomaga rešiti kraljestvo. ▸ Az első változatban, miután elhagyta Bécset, Krpan találkozik a törpekirállyal, aki segít neki megmenteni a királyságot.
Spomnil se je svojih prijateljev, gozdnih pritlikavcev, in je odšel k njim, da bi mu pomagali. ▸ Eszébe jutottak a barátai, az erdei manók, és elment hozzájuk segítségért.

5. (o majhni rasti, pasmi) ▸ törpe
Za pritlikavce nasploh velja, da so izredno učljivi in pametni psi. ▸ A törpekutyákra általánosan érvényes, hogy kivételesen tanulékonyak és okosak.

prodírati (-am) | prodréti (-drèm) imperf., perf.

1. avanzare, addentrarsi, inoltrarsi, spingersi, giungere, arrivare:
prodirati proti cilju, vrhu avanzare, spingersi verso la meta, la cima
vpitje je prodiralo do sobe le grida giungevano fin nella stanza
prodreti globoko na sovražnikovo ozemlje penetrare profondamente nel territorio nemico

2. (prihajati, priti skozi kaj ovirajočega) attecchire, penetrare, trapassare; espandersi, diffondersi:
sonce prodira skozi vejevje il sole penetra fra i rami
ta moda ne more prodreti una moda che non può attecchire
prodirati na tuja tržišča penetrare sui mercati esteri
koloradski hrošč je po vojni hitro prodrl tudi k nam nel dopoguerra la dorifora delle patate si diffuse presto anche da noi

3. (uveljavljati, uveljaviti se) affermarsi, sfondare, farsi valere, prevalere:
uspešno prodirati v športni vrh sfondare nello sport
resnica bo zagotovo prodrla la verità finirà col prevalere

4. (spoznavati, spoznati) penetrare:
prodreti do bistva, do dna problema penetrare la (nella) sostanza del problema

putus² 3 (prim. pūrus) očiščen, osnažen, (prav, zelo) čist, snažen, svetel, metaf. samočíst, samoroden, nezmešan, nepomešan, brez primesi, brez madeža: putare valet purum facere. Ideo antiqui purum putum appellarunt Varr., amicula pura puta Varr. ap. Non., mea … hecatombe pura ac puta Varr. ap. Non., purus putus hic sycophanta est Pl. ali Polymachaeroplagides purus putus est ipsus Pl. pravi pravcati, sole exorto puto Varr. ko je sonce vzšlo prav čisto, meae putissimae orationes Ci. ep. „samočisto hvalo vsebujoči govori“ = sijajni hvalilni govori.

quartz [kwɔ:ts] samostalnik
mineralogija kremenjak

purple; ali violet quartz ametist
quartz lamp kremenska luč (umetno višinsko sonce)

radiant [réidiənt]

1. pridevnik (radiantly prislov)
žareč, bleščeč; sijoč; ki se širi kot žarki

radiant with joy žareč od veselja
the radiant sun žarko sonce
a radiant smile sijoč, žareč smehljaj

2. samostalnik
žarišče, središče žarenja, gorišče, fokus

ráđati rȃđām
I. roditi: svake godine rađati mladunce; vočka rađa lijepe plodove
II. rađati se roditi se: sunce se rađa na istoku na vzhodu se rojeva sonce

rain¹ [réin] samostalnik
dež
(figurativno) naliv
množina deževje, nalivi

the rains deževna doba (v tropih)
the Rains navtika deževna cona (Atlantika, 4°-10° sev. širine)
a rain of ashes dež pepela
a rain of compliments (congratulations) dež, ploha komplimentov (čestitk)
rain or shine ob vsakem vremenu, figurativno v vseh okoliščinah, naj se zgodi, kar hoče
a heavy rain naliv, ploha
we shall go rain or shine šli bomo, pa naj dežuje ali sije sonce, ob vsakem vremenu
it was pouring with rain lilo je v potokih
to stand in the rain stati v dežju

rak samostalnik
1. (bolezen) ▸ rákV bolnišnici so se specializirali za zdravljenje raka pri živalih. ▸ A kórház az állatok rákos megbetegedéseinek kezelésére specializálódott.
2. (žival) ▸ rákV morju je planktonskih rakov toliko, da tvorijo do 90 % živalskega planktona. ▸ A planktonikus rákfélék olyan nagy számban fordulnak elő a tengerben, hogy az állati plankton 90 százalékát teszik ki.
Raki se prehranjujejo tako z rastlinami kot tudi z živalmi. ▸ A rákok növényeket és állatokat egyaránt fogyasztanak.
Mlade ribe se hranijo z manjšimi raki. ▸ A fiatal halak kisebb rákokkal táplálkoznak.

3. (hrana) ▸ rákMeso rakov popražimo na maslu, dodamo moko in pustimo da porumeni. ▸ A rákhúst vajban megpirítjuk, hozzáadjuk a lisztet, és hagyjuk, hogy megsárguljon.
4. tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ Rák [znamenje] ▸ rák [oseba]Samski raki utegnejo spoznati sorodno dušo in začeti novo poglavje v svojem življenju. ▸ Az egyedülálló rákok találkozhatnak lelki társukkal, és új fejezetet kezdhetnek az életükben.Luna v Raku bo v odnose prinesla mnogo več nežnosti, razumevanja in mehkobe. ▸ A Hold a Rákban sokkal több érzékenységet, megértést és lágyságot hoz a kapcsolatokba.
Vpliv Saturna v znamenju Raka vas sili k popuščanju v odnosih in odpovedi lastni avtoriteti. ▸ A Szaturnusz hatása a Rák jegyében az engedékenységre és a tekintélyéről való lemondásra készteti a kapcsolatokban.

5. (škodljiva zadeva) ▸ rákfeneNaše zdravstvo je hudo bolno, uničujejo ga rak korupcije in klientelizma. ▸ Egészségügyi rendszerünk súlyosan beteg, a korrupció és a klientelizmus rákfenéje pusztítja.Stave so rak kitajskega nogometa. Zaradi stav mnogi podkupujejo tako sodnike kot igralce. ▸ A fogadás a kínai futball rákfenéje. Sokan a fogadások miatt vesztegetik meg a játékvezetőket és a játékosokat.
Terorizem je rak Pakistana. ▸ A terrorizmus Pakisztán rákfenéje.

6. botanika (bolezen rastlin) ▸ rákPoglavitno delo pri trti bo raziskati, od kod prihaja rak v vinograde. ▸ A szőlőtőkékkel kapcsolatos fő munka az lesz, hogy megvizsgáljuk, honnan ered a rák a szőlőültetvényeken.

Rak samostalnik
1. astronomija (ozvezdje) ▸ RákOzvezdje Rak je pri nas zvečer vidno od decembra do junija. ▸ A Rák csillagkép nálunk decembertől júniusig látható esténként az égbolton.

2. v astrologiji (o horoskopu) ▸ RákLuna v Raku bo v odnose prinesla mnogo več nežnosti, razumevanja in mehkobe. ▸ A Hold a Rákban a kapcsolatokba sokkal több érzékenységet, megértést és lágyságot hoz.
Vpliv Saturna v znamenju Raka vas sili k popuščanju v odnosih in odpovedi lastni avtoriteti. ▸ A Szaturnusz hatása a Rák jegyében a kapcsolatokban az engedékenységre és a tekintélyéről való lemondásra készteti.

razbéliti (-im) | razbéljati (-am) perf., imperf. arroventare; rendere rovente, incandescente; affocare:
razbeliti železo arroventare il ferro
poletno sonce je razbelilo ozračje il sole estivo aveva arroventato, affocato l'aria