Franja

vróč caliente ; (pekoč) ardiente ; (vrel) hirviendo ; (dežela, klima) cálido (tudi fig)

vroč boj lucha f encarnizada
vroči pas zona f tórrida
vroče vreme tiempo m caluroso
vroče je hace calor
biti vroče krvi ser de temperamento ardiente, ser fogoso
postati vroč calentarse
točiti vroče solze llorar amargamente
kuj železo, dokler je vroče al hierro caliente, batir de repente

weep^*2 [wi:p] neprehodni glagol
jokati, plakati, ihteti (at, over ob, nad)
kapljati, cureti, biti vlažen; izparevati, potiti se
botanika imeti viseče veje (willow vrba)
prehodni glagol
točiti, pretakati, prelivati (solze); objokovati, žalovati (za kom); izparevati vlago

to weep for joy, with pain jokati od veselja, od bolečine
to weep irsko, pogovorno, figurativno točiti krokodilove solze
to weep one's heart (ali eyes) out izjokati si oči, ugonabljati se od žalosti
to weep tears of joy jokati solze veselja
to weep o.s. out izjokati se
to weep away the time ves čas prejokati, kar naprej jokati

weinen jokati (um za); Tränen weinen točiti/prelivati solze; sich in den Schlaf weinen v joku zaspati; sich die Augen rot weinen imeti rdeče oči od joka

wink² [wiŋk] prehodni glagol
izraziti (privolitev) s pomežikanjem; hitro zapreti in odpreti (oči); zadrževati
neprehodni glagol
treniti z očmi, (za)mežikati, zamižati, zatisniti oči, eno oko (at ob)
ne hoteti videti, namenoma biti slep, ignorirati; migljati, migotati

to wink at s.o. pomežikniti komu
to wink at an insult ignorirati (preiti) žalitev
to wink away one's tears zadrževati solze

wipe off prehodni glagol
obrisati, otreti; poravnati račun, plačati dolg

to wipe off one's tears obrisati si solze
to wipe off the slate figurativno pozabiti, zbrisati, "pokopati" kaj
to wipe off scores poravnati stare račune, napraviti križ čez stare prepire

zadržáti, zadrževáti retenir, arrêter, empêcher; contenir, réprimer

zadržati se se retenir, se contenir; (pomuditi se) s'arrêter, s'attarder, séjourner (quelque temps); (vesti se) se conduire, se comporter; (biti zadržan) être réservé (ali retenu), rester sur la réserve
zadržati sapo retenir son souffle
zadržati solze retenir (ali contenir, refouler, comprimer, dévorer) ses larmes
ne zadržati laisser aller les choses, laisser les choses suivre leur cours

zadržáti (-ím) | zadrževáti (-újem)

A) perf., imperf.

1. trattenere, fermare:
zadržal je psa, da ni planil na tujca trattenne il cane affinché non aggredisse il forestiero

2. mantenere, tenere:
peč zadrži toploto la stufa mantiene il caldo

3. ostacolare, impedire:
zadržati epidemijo impedire la diffusione dell'epidemia

4. rattenere, trattenere, soffocare, frenare:
zadržati solze rattenere le lacrime
zadržati radovednost frenare la curiosità

5. trattenere:
zadržati koga na kosilu trattenere qcn. a pranzo
zadržati koga v bolnišnici trattenere qcn. all'ospedale

6. (obdržati) mantenere:
zadržati funkcijo mantenere la carica

B) zadržáti se (-ím se) | zadrževáti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. trattenersi, soffermarsi:
spotoma se bomo zadržali v Škocjanskih jamah strada facendo ci tratterremo nelle grotte di S. Canziano

2. controllarsi; frenarsi:
ob pogledu na ponesrečence se ni mogel zadržati alla vista degli infortunati non potè frenarsi

3. star. comportarsi (con), trattare:
spoštljivo se zadržati do koga trattare qcn. con rispetto

zadržáti, zadrževáti retener; detener; impedir; reprimir

zadržati se detenerse; (muditi se) demorarse
zadržati sapo (solze) retener el aliento (sus lágrimas)
zadržati glasen smeh reprimir una carcajada
ne zadržuj se dolgo! ¡no te detengas en venir!

zadŕžati zadrževáti to keep back, to hold back, to retain; to detain, to restrain; to withhold; (ne vrniti) not to return; (ustaviti) to stop, to hold up

zadŕžati, zadrževáti sapo to hold in one's breath
zadŕžati, zadrževáti solze to hold back one's tears
kaj te je zadržalo? what kept you?
ne bom vas dolgo zadrževal I shan't take up much of your time
ne smem vas več zadŕžati, zadrževáti I mustn't keep you any longer
zadŕžati, zadrževáti se to be delayed, to stay (too) long, to make a stay
za krajši čas se zadŕžati, zadrževáti (se muditi) to sojourn (v, pri in, with)
zadŕžati, zadrževáti se pri predmetu to dwell upon a subject
obširno se zadŕžati, zadrževáti ob to expatiate on (ali upon)
kako se je zadrževal (obnašal)? how did he behave?
zadŕžati, zadrževáti predpis to withhold (ali to hold in abeyance, to stay) a regulation

zadrž|evati (-ujem) zadržati (ständig, immer wieder) zurückhalten, aufhalten, z lastnim telesom: zurückdrängen
zadrževati zrak/sapo die Luft anhalten
zadrževati solze mit den Tränen kämpfen, die Tränen zurückhalten
tehnika hemmen, bremsen, reakcije: verzögern
ki zadržuje širjenje požara feuerhemmend

zadušíti (-ím)

A) perf.

1. soffocare; strangolare

2. pren. (s silo zavreti) soffocare, domare, stroncare:
zadušiti revolucijo, vstajo soffocare la rivoluzione, la rivolta
zadušiti v kali, v krvi soffocare in germe, nel sangue

3. pren. soffocare, frenare, reprimere:
zadušiti smeh, solze frenare le risa, le lacrime

4. attenuare, attutire, smorzare (il suono e sim.)

5. soffocare, spegnere:
zadušiti plamen, požar spegnere le fiamme, l'incendio

B) zadušíti se (-ím se) perf. refl. soffocarsi, asfissiarsi

zalíti (-líjem) | zalívati (-am)

A) perf., imperf.

1. annaffiare

2. (razvodeniti) diluire, annacquare

3. aggiungere acqua

4. otturare (fessure); colmare (un recipiente)

5. pren. allagare:
voda je zalila rove l'acqua allagò le gallerie

6. grad. cementare

7. imperlare, coprire:
pot ji je zalil obraz il sudore le imperlò la fronte
solze so ji zalile oči le lacrime le annebbiarono gli occhi

8. dar da bere

9. pren. bagnare, festeggiare (bevendo):
zaliti diplomo bagnare la laurea

10. pervadere, sommergere, inondare:
zalila jo je groza fu pervasa dall'orrore
sobo je zalila svetloba la stanza fu inondata dalla luce

11. med.
zalivati dojenčka nutrire il neonato col poppatoio
med. zaliti zob piombare, otturare un dente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. mast ga zaliva è molto grasso, pienotto
pren. z dobrim vinom zalivati kosilo annaffiare il pranzo con del buon vino

B) zalíti se (-líjem se) | zalívati se (-am se) perf., imperf. refl. ubriacarsi; riempirsi di vino, di alcolici

zameglíti (-ím) | zamegljeváti (-újem)

A) perf., imperf. tr. appannare, annebbiare, offuscare, velare, intorbidire:
zamegliti podatke o poslovanju intorbidire, offuscare i dati sulla gestione
solze so ji zameglile pogled le lacrime le annebbiarono la vista

B) zameglíti se (-ím se) perf. refl.

1. annebbiarsi, coprirsi di nebbia

2. appannarsi, offuscarsi, intorbidirsi

zaròniti zàronīm
1. potopiti se: on je duboko zaronio u more, u nauku
2. zasuti: zaroniti bunar; odronio se brijeg i zaronio čovjeka
3. suzama zaroniti grob nad grobom prelivati solze

ženskin pridevnik
(o ženski) ▸ nőiV ženskine oči so privrele solze. ▸ kontrastivno zanimivo Könnyek gyűltek a nő szemébe.
Zaskrbljeno je pogledoval naokoli, vendar se je vljudno odzval ženskinemu vabilu, naj sede. ▸ kontrastivno zanimivo Gondterhelten nézett körbe, de udvariasan elfogadta a nő invitálását, hogy foglaljon helyet.

ἀνα-πρήθω ep. storim, da se kaj zaiskri, prelivam (solze); δάκρυ ἀναπρήσας točil je bridke solze.

ἀπο-δακρύω prelivam solze, objokujem, oplakujem τινά.

ἀπ-ομόργνῡμι [fut. ἀπομόρξω] ep. otiram, brišem, τί τινος kaj s česa; med. otiram si (solze).

βάλλω [Et. iz g^wljō, kor. g^wel, nem. quellen, gršk. βαλεῖν, βέβληκα itd., βλῆμα, βόλος, βολίς. – Obl. fut. βαλῶ (NT βαλλήσω), βαλοῦμαι, aor. ἔβαλον, -όμην, pf. βέβληκα, βέβλημαι, aor. p. ἐβλήθην, fut. pass. βληθήσομαι, fut. 3 βεβλήσομαι; adi. verb. βλητός, -έος – ep. fut. βαλέω, βαλεῦμαι, aor. cj. 2 sg. βάλῃσθα, opt. βάλοισθα, med. iter. impf. βαλλέσκετο, aor. βαλέσκετο; aor. act. v sestavljenkah -βλήτην, -βλήμεναι; med. s pass. pom. ἔβλητο, cj. βλήεται, opt. βλῇο, βλεῖο, inf. βλῆσθαι, pt. βλήμενος, 3 pl. pf. βεβολήαται, pl. βεβολημένος; aor. imp. βαλεῦ]. I. act. 1. trans. a) mečem, lučam, izstrelim βέλος, ἐπὶ σκοπόν streljam v tarčo, streljam na kaj; b) zadenem, pogodim σκοπόν, zadam rano ἕλκος, ranim, τινὰ στῆθος na prsih, κατά τι, πρός τι; c) postavim, denem, spravim v kaj, gonim, podim, obračam, podiram τινὰ ἐν κονίῃσιν; ὄμματα obračam (na drugo stran), νῆας ἐς πόντον spuščam v morje, ἄγκιστρον vržem mreže, ἵππους πρόσθεν podim naprej; ἐς κακόν spravljam v nesrečo; ἐν αἰτίᾳ obdolžim, μῆλα ἐν νηί spravljam na ladjo; μετὰ νείκεα zapletam v prepire, γῆς ἔξω prepodim, iztiram iz dežele; o obleki ogrnem, oblečem, NT ὁ παῖς βέβληται je bolan; d) zadenem, dosežem, dotaknem se česa, poškropim ῥαθάμιγγες; obsevam ἥλιος ἀκτῖσι; κτύπος οὔατα, ὀσμή kaj sega (pride) do mene; e) pustim, da pade, prelivam (solze); ἄθαπτόν τινα ne pokopljem; χεῖρε ἀμφί τινι objemam; f) vdahnem, vlijem kaj komu v srce ἐνὶ θυμῷ, λύπην povzročim žalost, užalostim; φιλότητα sklenem, napravim prijateljstvo. 2. intr. premikam se, εἰς ἅλα izlivam se, iztekam se, περὶ τέρμα tečem okrog; o nevihti nastopim, pridrvim NT. II. med. 1. ogrnem si kaj τόξα ἀμφ' ὤμοις; ἄγκυραν vržem, spustim; εἰς γαστέρα spočnem. 2. premišljam, preudarjam, mislim na νόστον, sklenem drugače ἑτέρωσε; ἐν φρεσίν, ἐν θυμῷ, ἐς, ἐπὶ νοῦν vzamem si k srcu, vtisnem si v srce, zapomnim si; ἐπ' ἐμαυτοῦ vzamem sam nase, sklenem kaj sam zase.

δάκρῡμα, ατος, τό poet. solza, povod za solze, δ. πέμπω pošiljam žalost.