Franja

rastracueros moški spol Argentina ljudsko nastopač, eleganten slepar, gospošček

spieler [spí:lə] samostalnik
ameriško, pogovorno rutiniran slepar, lopov
ameriško, sleng sejemski izklicevalec (kričač)

swell-mobsman množina swell-mobsmen [swélmɔbzmən] samostalnik
eleganten slepar, hohštapler

ter-venēficus -ī, m „trikratni zastrupljevalec“, kot psovka = največji slepar, največji podlež: propterea hoc facio, ut suadeas gnato meo ut pergraecetur te cum, tervenefice Pl.

tricker [tríkə] samostalnik
prebrisan slepar, goljuf, lopov

tri-furcifer -erī, m (ter in furcifer) pravi obešenjak, pravi falot, največji malopridnež, prava baraba, slepar prve vrste: tu n' trifurcifer mihi audes inclementer dicere? Pl., fateor, ego trifurcifer sum, tu's homo adprime probus Pl.

vȁralica m, ž slepar -rka

venturero pustolovski; venturero moški spol pustolovec, eleganten slepar

плутище m velik slepar

artēfice m

1. obrtnik, mojster

2. tvorec, umetnik:
artefice della propria fortuna lastne sreče kovač
artefice d'inganni slepar
il Sommo artefice Stvarnik

bit¹ [bit] samostalnik
košček, grižljaj; brada ključa; stružilo, rezilo; žvale; novčič, malenkost; konjsko zobovje; nadzorstvo, kontrola

by bits, bit by bit polagoma, malo po malem
to bite on the bit siromašno živeti
the biter bit osleparjeni slepar; kdor drugemu jamo koplje
not to care a bit niti malo ne biti mar
centre bit sredilnik (sveder)
dainty bit poslastica
to do one's bit opravljati svojo dolžnost
to draw bit (konja) zadržati, zmanjšati hitrost
every bit polagoma; docela
to give s.o. a bit of one's mind povedati komu svoje mnenje
not a bit niti malo ne, sploh ne
a bit on okajen, v rožicah
bits and pieces drobnarije, drobni ostanki
a short (long) bit kovanec deset (petnajst) centov
to take the bit between one's teeth upreti se
a tiny (ali little) bit čisto malo
wait a bit čakaj malo

bourreur [burœr] masculin

bourreur de crâne lažnivec, slepar, lažniv propagandist

bussolōtto m

1. posodica, čaša (za igralne kocke):
giocatore di bussolotti rokohitrc, pren. slepar
gioco dei bussolotti rokohitrstvo; pren. prevara, sleparstvo

2.
bicchiere a bussolotto širok nizek kozarec (za viski), tumbler

caballero moški spol jezdec, vitez, plemič; gospod; kavalir; konjenik, oklopnik

caballero andante siromašen plemič
caballero cubierto španski velikaš, ki je smel pokrit stopiti pred kralja; nevljuden človek
caballero de (la) industria srečelovec; eleganten slepar; nastopač, gospošček
el Caballero de la Triste Figura vitez žalostne postave
a lo caballero kavalirsko
de caballero a caballero viteško; častno, pošteno
mal caballero slab človek
un perfecto caballero pravi kavalir
poderoso caballero es Don Dinero denar je sveta vladar
armar caballero poviteziti
¿caballero? kako, prosim
¡caballeros! gospodje!
caballeros pl kupi zemlje ob cesti

Callicratēs -is, m (Καλλικράτης) Kalikrat(es), prekanjeni atenski slepar: N.

caput, capitis, n (capere)

1. glava,
a) človeška: Ca., Enn., N. idr., capite aperto Pl., Ci. gologlav, capite operto, obvoluto Ci., capite demisso Ci., C. s povešeno glavo, cervicibus fractis caput abscidit Ci., conferrent viri boni capita Ci., consules... capita conferunt, diu conlocuntur L. stikata glave, caput attollere O.; glava kot sedež razuma in pameti: incolumi capite es? H. ali si pri zdravi pameti? negotia centum per caput saliunt H. Posebne zveze: capita aut navia ali caput aut navim (-em) Macr., Aur., Paul. Nol. igra, pri kateri se ugiba, ali bo kvišku vrženi kovanec pokazal glavo (Janovo) ali grb (ladjo); prim. našo igro cifra-mož; preg.: nec caput nec pedes Ci., L. nima ne glave ne repa, ut nec pes nec caput uni reddatur formae H.; caput extollere Ci. glavo dvigniti kot znamenje upanja na boljše, tako tudi caput erigere in libertatem Aug. kot znamenje upanja na svobodo; caput movere Vulg. z glavo majati (v porogu ali škodoželjnosti); in caput alicuius recĭdere L.; supra caput esse Ci., S., L. sedeti na vratu, biti za petami (o nevarnosti, sovražniku idr.), iamque super caput legiones T.; per caput pedesque Cat. na vrat na nos.
b) živalska: Val. Max., Sen. ph., c. iumenti N., belua multorum capitum H. mnogoglava, ad capita bubula Suet. „pri volovskih glavah“, predel v Rimu, kjer so bile v skalo vsekane volovske glave.

2. o rečeh glava = glavica, vrh, konec, rt, kraj: capita vitis Ci., Col. loza, vitice, papaverum L., V. makove glavice, tignorum C., ex capite molis Cu. iz prednjega konca ali rta nasipa, c. columnae Plin. oglavje, fistulae L. ustnik, curvata capita (arcūs) V. oba konca loka, c. iecinoris C. vrhnji del jeter (v jeziku avgurov), si nusquam caput se ostendit Cels. oteklina, tvor, caput facere Pl. oteči, zabuhniti, capita aspera montis V. skrajni vrh, Atlantis pinigerum caput V.; o vodah (redko) = ustje, izliv: Rheni luteum c. H., Rhenus multis capitibus in Oceanum influit C.; pogosteje = izvir, vrelec: stratus ad aquae tene caput sacrae H., sacrum c. amnis V., ad caput fontis cuniculos agunt Hirt.; od tod pren. izvor, početek, počelo: ille fons et caput miseriarum Ci., c. criminum Ci., his vestigiis ad caput maleficii perveniri Ci., si quid sine capite manabit Ci. iz negotovega vira.

3. sinekdoha
a) glava = človek, oseba, mož, duša, posameznik: Iust., hoc caput Pl. jaz, c. ridiculum, festivum Ter. šaljivec, pavliha, haec duo capita nata sunt spurcissima Dolabella et Antonius Ci., carum caput V., H. „duša moja“ (v nagovoru), c. infandum V.; jur.: liberum c. Ci., libera servaque capita L., ignota capita L., c. noxium, innoxium L. krivec, nedolžni; pri šte-tju in oddelkih: hostium numerus capitum CCCCXXX militum fuit C. 430000 mož, quot capitum vivunt H., capita singula ex captivis distribuit C. po enega ujetnika, sesquimodios in capita describere Ci. za vsakega posebej, exactio capitum Ci. osebni davek, capite censi S., L. najnižji razred rim. državljanov, katerih premoženja niso cenili, ampak so jih le preštevali.
b) occ. (o živalih) glava, rep: Col., bina boum capita V., triginta capitum fetus V.

4. met.
a) življenje: capitis dimicatio Ci., salvo capite Ci. brez nevarnosti, capitis poena C. smrtna kazen, capitis periculum N. smrtna nevarnost, caput obiectare periclis V., coniuratio in tyranni caput L., hominis caput sacrare L., per suum caput iurare O.; poseb. jur.: iudicium capitis N. na življenje in smrt, capitis accusare Ci. na smrt, capitis damnare Ci. na smrt, capitis absolvere N. smrtne kazni oprostiti.
b) osebna pravica, državljanstvo, državljanska čast (pravice in položaj svobodnega moža v javnem življenju; vsaka omejitev teh pravic je: capitis deminutio Ci. izguba pravic, ki se deli na α) capitis deminutio maxima, kadar je državljan izgubil pravico do svobode, državljanstva in družine, β) capitis deminutio media ali minor, kadar je izgubil le državljanstvo, γ) capitis deminutio minima, kadar je izgubil le pravico do družine; capitis minor H. (kot ujetnik) ponižan v svojem državljanstvu, državljansko mrtev, capitis causa Ci. pravda o državljanski časti, mei capitis conservandi causa Italia tota Romam convenit Ci.

5. pren. kar je najvažnejše, najpomembnejše, najboljše,
a) glava, glavna oseba, prvak, glavar, početnik, osnovatelj: Ter., Vell., c. scelerum Pl., periurii c. Pl. slepar, c. coniurationis Ci., L., Cu., Graecorum concitandorum Ci. kolovodja, c. rei Romanae Camillus, c. rerum Masinissa, capita Latini nominis L., qui capita rerum erant L. glave v državi, caput rei publicae T.
b) glavna stvar, prva stvar, glavna točka, glavni del: c. defensionis Ci., videamus nunc id, quod caput est Ci., c. cenae Ci., Mart. glavna jed, c. litterarum Ci. jedro, glavna vsebina, Epicuri Ci. glavno načelo, c. vestrae pecuniae Ci. glavni vir dohodkov, patrimonii Ci., L.
c) poglavje, odstavek, oddelek, paragraf: Cels., Q., Gell., ex duabus orationibus capita alterna recitare Ci., caput est legis quadrugesimum Ci., praeclarum caput „ne quis...“ Ci.
č) o denarju glavna vsota, glavnica: demit de capite medimna DC Ci. od zakupnine, de capite quantum commodum fuit frumenti detraxit Ci.; poseb. o izposojenem denarju: deducere de capite, quod usuris pernumeratum est L., quinas hic capiti mercedes (= usuras) exsecat H. 5% na mesec, torej 60% na leto, capitis amissi iactura Col.
d) glavno mesto: Mediae Cu., c. gentis Artaxata T.; toda: Thebae caput totius Graeciae N. najimenitnejše mesto, Praeneste c. belli L. glavni kraj, netišče vojne.

Opomba: Abl. sg. capitī: Cat. (LXVIII, 124).

chevalier [šəvəlíə] samostalnik
kavalir, vitez

chevalier of industry (ali fortune) pustolovec, slepar

chevalier [šəvalje] masculin vitez; prodnik (ptica)

chevalier errant klativitez
chevalier d'industrie (figuré) pustolovec slepar, hohštapler
chevalier de la Légion d'honneur vitez častne legije
chevalier servant (velik) kavalir
le chevalier de la Triste Figure vitez žalostne postave (Don Kihot)
armer, recevoir chevalier poviteziti, napraviti za viteza
se faire le chevalier de quelqu'un braniti koga

con⁴ [kɔn] prehodni glagol
ameriško, sleng varati

con man slepar

confidence [kɔ́nfidəns] samostalnik (in)
zaupanje; zaupno sporočilo; samozavest, drznost, nesramnost

to be in s.o.'s confidence biti zaupnik koga
to have every confidence popolnoma zaupati
in confidence zaupno
in strict confidence strogo zaupno
confidence man, confidence trickster slepar
o place (ali repose) confidence in s.o. dobiti zaupanje do koga
to take s.o. into one's confidence zaupati se komu, zaupno komu povedati
ameriško confidence game, britanska angleščina confidence trick prevara (zaupljive osebe)