Franja

razpoloženj|e [ê] srednji spol (-a …) (vzdušje) die Stimmung (bojevito Kampfstimmung, dobro Hochstimmung, fantastično Bombenstimmung, katastrofalno Katastrophenstimmung, panično Panikstimmung, počitniško Urlaubsstimmung); die Geistesverfassung; (volja) die Laune (dobro/slabo gute/ schlechte Laune)
pokvariti razpoloženje (jemandem) die Laune verderben, (jemandem) auf den Magen schlagen
skrbeti za razpoloženje Stimmung machen
spraviti v dobro/slabo razpoloženje in gute/schlechte Stimmung/ Laune versetzen
preobrat v razpoloženju der Stimmungsumschwung

razpoložênje (-a) n

1. stato d'animo, umore:
dobro, vedro razpoloženje buonumore
slabo razpoloženje malumore
nestalno, spremenljivo razpoloženje umore instabile, variabile
pokvariti komu razpoloženje guastare il buonumore di qcn.
pren. otožno razpoloženje pesmi l'intonazione malinconica della poesia

2. ekst. (usmerjenost, naravnanost) atteggiamento, indirizzo:
protidemokratično razpoloženje indirizzo antidemocratico
prijateljsko razpoloženje atteggiamento benevolo; favore (nei confronti di)

razuméti to understand; to comprehend, to get, to make out; to grasp, to apprehend, to take in

napačno razuméti to misunderstand, to mistake
ne razumem vas čisto I don't quite follow you
dobro se razumem z njim I get on well with him
tega ne razumem this is beyond me, this is beyond my comprehension, I cannot make head or tail of it
ali naj razumem, da...? am I to take it that...?
me razumeš? do you get me?
(že) razumem I see, I understand
razuméti! radio roger!
ne razumem se na konje I have no experience with horses
nisem mogel prav razuméti njegovega imena I could not catch his name
me razumeš?, si me razumel? do you understand me?, pogovorno got the idea?, pogovorno O.K.?
to se razume that's understood, of course!, I quite see!
slabo ste razumeli you have got hold of the wrong end of the stick
ne razumite me napačno don't get me wrong
to se samo po sebi razume that is a matter of course, that stands to reason, that goes without saying
on se razume na to he is clever at it, he is well versed in it, he is at home in it, he is well experienced (ali skilled) in it
naj me vrag vzame, če razumem! I'll eat my hat if I understand that!
z njim se ni možno razuméti there is no dealing with him
napačno me razumete you mistake me
ona hitro razumeva she is quick-witted
on počasi razumeva he is dull-witted
on ne razume šale he can't take a joke
dobro se razuméti na posle to know one's business
brez nadaljnjega se razume, da... it is an understood thing that...
dobro se razuméti s kom to stand well with someone
dobro se razumejo they get on well together, they get on (ali along) with one another, they are on good terms
ne razumejo se med seboj they are at odds (ali at variance)
ne razumejo se preveč they don't take to one another much
razuméti se kot pes in mačka (figurativno) to get on like cat and dog
dali smo jim razuméti we gave them to understand
dali so mi razuméti, da... I was given to understand that...
tega nisem prav nič razumel (figurativno) I could not make head or tail of it
da, razumel sem! aeronavtika roger!

razvit (-a, -o) entwickelt (najbolj höchstentwickelt, polno vollentwickelt, slabo schwachentwickelt, visoko [hochentwickelt] hoch entwickelt); stadij bolezni: fortgeschritten

regírati (vladati) to reign

regírati nad to reign over; to rule; (voditi državo) to govern
slabo regírati to misgovern

rodíti to bear; to give birth (sina to a son); to be delivered of a child; to bring forth; figurativno to generate, to bear fruit

prezgodaj rodíti (splaviti) to miscarry
rodíti se to be born
rodil se mu je sin he had a son born to him
nisem se včeraj rodil (figurativno, nisem tako neumen) I was not born yesterday
to drevo slabó rodi this tree is a poor fruiter

servírati to serve (up); (prinesti na mizo) pogovorno to dish up

servírati večerjo to serve dinner
večerja je servirana dinner is served; (tenis)
on zelo slabo servira he has a very weak (ali very poor) service
gos je bila servirana z jabolčnim kompotom, čežano the goose was served with apple sauce
vedno nam servira iste stare zgodbe he keeps coming up with the same old stories

shaja|ti (-m) auskommen, denarno: über die Runden kommen
dobro/slabo shajati z s človekom, z denarjem: gut/schlecht auskommen mit, z načinom dela: gut/schlecht fahren mit
z njim se ne da shajati mit ihm ist kein Auskommen
| ➞ → vzhajati

situiran (-a, -o) situiert, bemittelt, dobro: [gutsituiert] gut situiert
dobro/slabo situiran gut/schlecht gestellt

slab (-a, -o)

1. dan, okus, rezultat, spomin, hrana, partija, vidljivost, izgovarjava, delo, srce, oči: schlecht
slab občutek ein schlechtes/ungutes Gefühl, das [Mißbehagen] Missbehagen
okus hrane, počutje: übel (imeti slab okus übel schmecken)

2. po značaju: schlecht, zelo: grundschlecht; böse

3. rezultat ipd.: (ne preveč dober) schlecht, mäßig, mittelmäßig

4. zelo slab: rezultat, delo, življenje ipd.: miserabel, elend, skrajno: hundsmiserabel, hundeelend, [gräßlich] grässlich; počutje, vreme, volja: mies
obupno slab grottenschlecht

5. (šibek) schwach
telesno slab schwach auf den Beinen

6.
slabih 30/100 knapp (30/100)

7.
slab za … -feindlich
(matere mütterfeindlich, otroke kinderfeindlich, družine familienfeindlich)

8.
imeti slaba pljuča schwach auf der Lunge/Brust sein ➞ → slabo počutje, slabo ravnanje, slabo razpoloženje itd.

slàb (moralno) bad, evil

precéj slàb baddish; (šibak, slaboten) weak, feeble, frail, faint; (zdravje) delicate; poor, infirm, shaken
slàbi časi hard times pl
slàb človek a wicked man
na slàbem glasu of bad repute
slàb izgovor, slàbo opravičilo a poor (ali thin) excuse
slàba kakovost inferior quality
slàba kupčija bad bargain
slàbi obeti bad outlook, poor prospects pl
slàba obleka poor dress
slàba prodaja poor sale
slàbo pivo weak beer
slàb, kratek spomin short memory
slàb pulz slow pulse
slàb strelec a poor shot
slàba tolažba poor comfort
slàba točka (stran) weak point, foible
slàba volja bad temper
slàba vidljivost poor visibility
slàb uspeh poor success
slàbo znanje smattering, superficial knowledge
slàbo zdravje poor health
slàb zrak foul air
slàbo vreme bad (ali nasty, adverse) weather
biti slàbe volje to be ill-humoured, to be in a bad temper
biti na slàbem glasu to have a bad name
on je na slabšem pri tem he has the worst of it
v matematiki sem zelo slàb I am very poor at mathematics
ona ima slàb (šibak) glas she has a feeble voice
on ima slàb spomin he has a poor memory, pogovorno he has a memory like a sieve
držati s kom (biti zvest komu) v dobrem in slàbem to stick to someone through thick and thin
to ni slàba misel that's not a bad idea
ta banka stoji baje na slàbih nogah (figurativno) that bank is said to be in a weak state
v tem ne vidim nič slàbega I see no harm (ali nothing wrong) in that
živeti v slàbih razmerah to live in straitened circumstances
naj pride dobro ali slàbo arhaično come weal or woe

slàb (slaboten) faible, débile, infirme, languissant, peu robuste, peu solide ; (hud) mauvais ; (kava, čaj) léger ; (glas) languissant, éteint

slab spomin mauvaise mémoire, mémoire infidèle
slaba tolažba faible (ali pauvre, piétre) consolation
slabo zdravje mauvaise santé, santé délicate
v slabi družbi en mauvaise compagnie
v slabem stanju en mauvais état
slabi časi temps durs (ali difficiles)
slab zrak air vicié
slab želodec estomac délicat
imeti slab vid, slabe oči avoir (une) mauvaise vue (ali la vue faible)
biti slabe volje être de mauvaise humeur, avoir une mauvaise lune, familiarno être mal luné, popularno être en rogne (ali de mauvais poil)
biti na slabem glasu pri kom être mal vu de quelqu'un, être mal dans les papiers de quelqu'un
slabo mi je (zdravstveno) je me sens mal, j'ai mal au cœur
slabo vreme je il fait mauvais (temps)
ni slabo! ce n'est pas mal!
izkazati komu slabo uslugo rendre un mauvais service à quelqu'un
na slabih nogah je, slabo mu gre (poslovno) ses affaires vont mal, il est mal dans ses affaires
slabo o kom govoriti dire du mal de quelqu'un
slabo ji je postalo, prišlo elle eut une défaillance, il lui prit une faiblesse, elle s'est trouvée mal

slàb (slába -o)

A) adj.

1. cattivo; brutto:
slab človek uomo cattivo
slab spomin cattiva memoria
slab zrak aria cattiva
slabo vreme tempo brutto, cattivo
slaba navada brutto vizio
slaba vest cattiva coscienza
slaba roba merce cattiva, scadente
slab posel un cattivo affare
slabo obnašanje cattive maniere
biti slabe volje essere di cattivo umore
pren. biti na slabi poti essere su una cattiva strada
zahajati v slabo družbo frequentare cattive compagnie

2. scarso, modesto, brutto:
slabe novice brutte notizie
slabo znamenje brutto segno
slaba vidljivost scarsa visibilità
slaba letina raccolto scarso
v slabi uri bo delo končano il lavoro sarà finito in un'ora scarsa

3. (onemogel, slaboten, nebogljen) debole, malaticcio, cagionevole:
bolnik je še slab il malato è ancora debole

4. (ki ne ustreza, ki dosega nizko stopnjo) debole, scarso:
slaba luč luce debole, scarsa
pihal je slab veter soffiava un vento debole
kuhati na slabem ognju cuocere su fuoco debole

5. pren. (z nikalnico, ki mu določa pozitivno lastnost) cattivo, male:
po naravi ni slab človek di natura non è cattivo
to ni slab predlog la proposta non è male
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. poznati koga kot slab denar conoscere uno come le proprie tasche
pren. priti na slab glas acquisire cattiva fama; venire in discredito
biti na slabem glasu (v tisku) godere di cattiva fama, di cattiva reputazione, avere una cattiva stampa
pren. imeti slabo glavo studiare con difficoltà
pren. biti v slabi koži stare, sentirsi male
med. imeti slabo kri essere anemico
imeti slabo vest sentirsi rimordere la coscienza
pren. stati na slabih nogah stare su basi fragili
bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte ma la carne è debole
igre slaba karta scartina
slaba izgovorjava storpiatura; cattiva pronuncia
med. slaba prebava dispepsia
slaba razvitost rachitismo
slaba roba paccottiglia
pren. slaba stran il debole
slaba vzgoja diseducazione
slab okus malgusto; cattivo gusto
slaba ocena voto di demerito; cattivo voto
slab slikar imbrattatele
lov. slab strelec spadellatore
slabo delovanje, funkcioniranje disservizio; cattivo funzionamento
muz. slabo igranje strimpellamento
PREGOVORI:
petek, slab začetek né di Venere né di Marte né si sposa, né si parte
po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue

B) slábi (-a -o) m, f, n
pomagal je dobrim in slabim soccorse i buoni e i cattivi
pren. slaba mu kaže le prospettive non sono rosee
slaba mu prede è nei guai, in difficoltà
storil je več dobrega kot slabega fece più bene che male
če si brez dela, si na slabem se non hai lavoro, la ti va male
bolezen se mu je obrnila na slabše la malattia è peggiorata

slàb mal ; (slaboten) débil (tudi značaj, pulz, konstitucija, upanje, glas) ; (brez moči) endeble ; (tolažba) triste

v slabem stanju en mal estado
v slabi družbi en mala compañía
slabi časi tiempos m pl duros (ali difíciles)
v slabem pomenu en mal sentido
slaba kupčija mal negocio m
slab sluh oído m duro
slab spomin memoria f flaca
imeti slab spomin ser flaco de memoria
slab sloves mala fama f, mala reputación f
slaba (šibka) stran lado m débil
slaba (šibka) točka punto m flaco
slabo zdravstveno stanje mal estado m de salud
slabo zdravje mala salud f
slaba (neokusna) šala broma f de malgusto
slab želodec estómago m delicado
slab zrak aire m viciado
ni slabó! ¡no está mal!
biti slabe volje estar de mal humor
slabo vreme je hace mal tiempo
imeti slabe oči tener la vista cansada
izkazati komu slabo uslugo hacer a alg un flaco servicio
slabó mi je postalo sentí un desfallecimiento
stati na slabih nogah no tener base sólida

slaba vest ženski spol ein schlechtes Gewissen
poosebljena slaba vest das leibhaftige schlechte Gewissen
s slabo vestjo [schuldbewußt] schuldbewusst

slaba volja ženski spol schlechte Laune, das Verstimmtsein, die Verstimmung; skrajno: die Stinklaune
slabe volje [schlechtgelaunt] schlecht gelaunt, [mißgelaunt] missgelaunt, [mißgestimmt] missgestimmt, [übelgelaunt] übel gelaunt, schlecht aufgelegt, sauer, zelo: stinksauer (biti sein)
biti slabe volje eine Stinklaune haben
postati slabe volje sauer werden
spraviti/spravljati v slabo voljo (jemanden) verstimmen, verdrießen, verärgern, (jemandem) auf das Gemüt schlagen

slabost¹ [ó] ženski spol (-i …)

1. (šibkost) die Schwäche; (nemoč) der Schwächezustand; (slabo počutje) die Mattigkeit; (spomina Gedächtnisschwäche, živčna Nervenschwäche)
znamenje slabosti das Schwächezeichen

2. (navzeja) medicina die Übelkeit

sliš|ati (-im)

1. čutna zaznava: hören, vernehmen
slabo slišati medicina schwer hören, schwerhörig sein

2. kaj: hören, narobe: sich verhören; očitke, pohvalo, kritiko: zu hören kriegen; iz besed, iz tona glasu: anhören (jemandem etwas anhören), (zaslutiti) durchhören; govorice: (etwas) läuten hören
mimogrede slišati mitbekommen
ne hoteti slišati (etwas) nicht hören wollen, nichts wissen wollen von
slišati na ime auf den Namen hören
figurativno slišati travo rasti das Gras wachsen hören
slišal sem, da … ich habe sagen hören, [daß] dass
slišal sem jo peti ich habe sie singen hören
priča, ki izpoveduje tisto, kar je slišala der Ohrenzeuge
to se dobro sliši das [läßt] lässt sich hören

slíšati entendre, ouîr, percevoir; entendre dire, apprendre:

na svoja ušesa slišati entendre de ses propres oreilles
dobro slišati avoir l'oreille (ali l'ouîe) fine
slabo slišati entendre mal, être dur d'oreille, avoir l'oreille dure
sliši se, da le bruit court que
kakor se sliši à ce qu'on dit
napak slišati entendre de travers, mal entendre, mal saisir
slišal sem, da j'ai entendu dire que, on m'a dit que
ne hoteti slišati faire la sourde oreille
dolgo o njem ni bilo slišati on n'a pas eu depuis longtemps de ses nouvelles, cela fait longtemps qu'il n'a pas donné signe de vie
slišati travo rasti (figurativno) se croire mieux au courant que les autres, se croire bien fin (ali bien malin)
slišati govoriti (peti) entendre parler (chanter)

slíšati oír ; (zvedeti) saber, tener noticia (kaj de a/c)

kot slišim según me han informado
slišati peti (govoriti) oír cantar (hablar)
dobro (slabo) slišati oír bien (mal)
slabo slišati ser duro de oído
slišati na ime ... responder al nombre de...
to sem slišal od njega samega se lo he oído decir a él mismo
to se prijetno sliši es agradable oír eso
ne hoteti slišati (narediti se gluhega) hacer orejas de mercader
slišati travo rasti (fig) pasarse de listo