Franja

punk [pʌŋk]

1. pridevnik
ameriško, sleng slab, ničvreden, beden

2. samostalnik
ameriško netilo, kresilna goba
sleng ničvredna stvar
britanska angleščina, arhaično vlačuga
sleng huligan, ničvrednež, homoseksualec

pusillus 3 (demin. k pūsus, pūsiō)

1. prav (zelo) majhen, majčken, mic(k)en, drob(c)en, pritlikav: Pl., Plin., Sen. ph. idr., puer Ca., Varr. fr., epistula, testis Ci., homines Iuv., maritus puero pusil(l)ior Ap.; subst. pusillum -ī, n malce, kanček, drobec, drobček, trohica: in quo pusillum inest insaniae Sen. rh., pusillo altior Plin., pusillum ab eā discedo Q.

2. metaf. prav (zelo) majhen, prav (zelo) neznaten
a) (o času) subst. pusillum -ī, n kratkotrajnost, malenkost časa, zelo kratek čas, trenutek, hip(ec): pusillum requiscere Vulg., post pusillum Vulg.
b) (o glasu) zelo slab, slaboten, zelo rahel, zelo tih: vox Q.
c) (o duhu, glavi, nadarjenosti) neznaten, slab, nič kaj plodovit, neplodovit, prav nič ustvarjalen, prav neustvarjalen, neumen, omejen, top, topoumen: ingenium Mart., causidicus Iuv. precej omejen, dii … me … pusilli finxerunt animi H. topega duha, topoumnega.
d) (o mišljenju in značaju) nizek, nizkomisleč, malenkosten, malosten (naspr. magnus): Mart. idr., illud vero pusilli animi Ci. ep., tam pusilli oris quam animi Sen. ph., homo Vatinius ap. Ci. ep. nizka duša.
e) (po stanu, veljavnosti) nizek, neimeniten, neugleden: homo Sen. ph. (naspr. vir magnus); subst. pl.: pusilliores Lucianus ap. Cypr. ep.
f) (o razmerah, položaju, okoliščinah) majhen, neznaten, nepomemben, malovreden, malenkosten (naspr. magnus, grandis): res Q., causa O., sententia Sen. ph., hoc leve et pusillum (malenkost) est Mart.; subst. pl. n.: animum non minus esse pusillis (z malenkostnimi rečmi, z malenkostmi) occupatum Sen. ph.

quatiō -ere (-quassī) -quassum (morda iz *squ̯ət- in sor. z lit. kutéti stres(a)ti, stvnem. scutten = nem. schütteln)

1. potres(a)ti, pretres(a)ti, (o)majati s čim, kaj, (za)kolebati s čim, (za)mahniti (mahati), (za)vihteti, mektati: alas V., pennas O., H., iubas Petr., comas O., caput L., O., telum immane manu quatiens V., scuta T., hastam Petr., scutum hastā L., ensem, aegida Sil., pila et gladios Amm., securim V., manibus catenas Plin. iun., lora Petr., verbera (pesn. = flagella) V., quercum huc illuc O., aquas (o vetru) O., nubem manu V., Olympum curru H., montem terrae motibus O., horror membra quatit V., anhelitus artūs et ora quatit V., pectora quatit gemitu Val. Fl., labra (sc. irati) quatiuntur Sen. ph. se tresejo, risu populum quatit H. pripravi k smehu, ki jih stresa.

2. udariti (udarjati), (raz)tolči, (raz)biti, razbi(ja)ti, raztrupa(va)ti, raztreska(va)ti, razmekta(va)ti, (za)gnati (zaganjati), pognati (poganjati), (s)poditi: Ter., Plin. iun., Sil., Aur. idr., pede terram ali ter terram pede humum H., campos V., quatit ungula campum V. peketa preko poljane, parcius quatiunt fenestras iactibus iuvenes H. trkajo na okna, lučaje kamenčke, cymbala V., moenia ariete ali muros arietibus L., Neptunus quatit muros V., tonitru quatiuntur caerula caeli Lucr., sontes Tisiphone quatit flagello V. odganja, Bootes … prae se quatit Arctum Ci. poet., (sc. cursu) quatere equum V., Sil. dreviti, gnati; poseb. pt. pf. quassus 3: naves L. ali rates quassae H. razpokane, prebite, membra L. ali dolia Plin. razbita (razbiti), muri L. ali tibiae Q. počeni, aula Pl. ali vas Sen. ph. razbit(a), faces O. razcepljene borovke, myrrha O. zmleta, cinnama O. kosi cimetove skorje, nux H. kos orehove luščine; pesn. metaf.: tempora quassa mero O. omegljeni, omamljeni.

3. metaf.
a) stres(a)ti, pretres(a)ti, (v) živo ganiti, v živo zade(va)ti, vzburiti (vzburjati), razburiti (razburjati), vznemiriti (vznemirjati), mučiti: Sen. tr., Sil., Gell. idr., movere et quatere, quidquid usquam aegrum foret, adgrediuntur T. zganiti in zdramiti, kar koli … , est in animis … quiddam, quod aegritudine … quatiatur Ci., non vultus tyranni mente quatit solidā virum iustum H., mentem quatit incola Pythiis H., quatiunt oracula Colchos Val. Fl., quatiebatur segne ingenium T. zbujal (zdramljal) se je.
b) nadlegovati, prijeti koga: oppida bello V., Menapios T. omaja(va)ti, spodkopa(va)ti, uničiti (uničevati), upropastiti: cum altissima quaterentur, hic inconcussus stetit Plin. iun. — Od tod adj. pt. pf. quassus 3

1. (o glasu) slab, ubit: Q., voce quassā Cu.

2. poražen, ugonobljen, razvetran: quasso imperio Sil., quassa fides imperii Sen. tr., domus Sen. tr., anima quassa malis Sen. tr. potrta.

queer¹ [kwíə] pridevnik (queerly prislov)
čuden, nenavaden, svojevrsten, čudaški, komičen
pogovorno dvomljiv, sumljiv, na slabem glasu (posel)
pogovorno bolehen, slab, omotičen
sleng pijan, homoseksualen
sleng ponarejen
ameriško, sleng ves mrtev na kaj (for, about)

a queer fellow (ali fish) čudak
to feel queer slabo se počutiti
as queer as Dick's hatband slabe volje
to be in Queer Street biti v (denarni) stiski, zadolžen
queer in the head prismójen

quiet¹ [kwáiət] pridevnik (quietly prislov)
miren, tih; spokojen, zadržan (v vedenju), negiben
figurativno prikrit, skriven (zamera itd.); neupadljiv (obleka, barva)
ekonomija medel, slab, za katerim ni povpraševanja (coffee is quiet)

be quiet! tiho bodi!
tehnično quiet run miren tek
to keep quiet biti miren, molčati (about o)
to keep s.th. quiet prikrivati kaj
as quiet as a mouse tih ko miška

rank³ [ræŋk] pridevnik (rankly prislov)
obilen, bohoten, razkošen (with z)
(pre)bújen, košat; bujno porastel z, zaraščen; gosto raščen; (o zemlji) ploden, roden, masten; vnet, zažgan, žaltav, žarek; oduren, ostuden, ogaben, zoprn, grob, odbijajoč, smrdljiv; nedostojen, nespodoben, obscen, pohoten, pokvarjen; močan; skrajni; čist(i), očiten, očit, popoln, pravi
domačno slab, hudoben

rank language nespodobno govorjenje
a rank lie debela (gola, očitna) laž
rank nonsense pravi (popoln) nesmisel
rank swindle očitna sleparija, goljufija
rank treason prava (pravcata), očitna izdaja (izdajstvo)

ranter [rǽntə] samostalnik
kričač, kričav, patetičen govornik (deklamator, pridigar); bahač, hvaličavec, širokoustnež; kdor ima glavno besedo
gledališče slab, lažni igralec; napihnjen, bombastičen brbljač, žlabudrač

the ranters antinomisti (verska sekta okoli leta 1645); prvotni metodisti

rare [rɛ́ə] pridevnik
redek, nepogosten; sporadičen; izjemen, izreden, nenavaden; slab, tanek, razredčen
pogovorno odličen, izvrsten, sijajen, dragocen
pogovorno silno, strašno
sleng ne dovolj pečen, še krvav

rare and hungry strašno, zelo lačen
a rare book redka knjiga
rare fun nadvse smešna stvar
a rare good sign zelo dobro znamenje
it is rare(ly) that he comes on redko(kdaj) pride

rău

I. rea (răi, rele) adj.

1. slab

2. hud

3. hudoben, zloben

II. adv.

1. slabo

2. hudo
□ a-i părea rău biti žal

III. rău rele n

1. zlo

2. slabost

r̀đav -a -o
1. rjast, zarjavel: rđav mač
2. slab: rđav čovjek; -a roba; -o zdravlje; -o proći slabo opraviti
3. hudoben: više valja dobar drug nego rđav brat
4. -a trava bot. smiljica

renegado odpadel; slab, sprijen; odpadnik, renegat

re-probus 3 (re in probus) izvržen, zavržen, nepristen, nepravi, slab, potvorjen, ponarejen, o denarju razvrednoten, razveljavljen, ničvreden: pecunia, nummi Ulp. (Dig.), argentum Vulg., quidquid vero vile et reprobum fuit, hoc demoliti sunt Vulg., reprobus sensus Vulg.; o osebah: Vulg.

re-tundō -ere, retudī in rettudī (= *retutudī), retūnsum, mlajše retūsum „nazaj klepati“

1. nazaj pahniti (pehati), nazaj poriniti (porivati), nazaj odriniti (odrivati), nazaj (od)gnati: Boreas retundit pelagus Lucan.; pt. pf. retūsus 3 odbit, odsevajoč: fratre (sc. lunae, tj. sole) retuso Cl.

2. (o)topiti, narediti (delati) kaj topo: tela retusa cadunt O., gladios incuriā hebetari retundique Plin. iun.; od tod adj. pt. pf. retū(n)sus 3 otopljen = top: ferrum V., securis Plin.; pren.: cuius nuper ferrum rettuderim Ci. = čigar morilsko nakano sem spodnesel (onemogočil), retundere tela coniurationis Ci., censorium mucronem Ci., gladios in rem publicam destrictos Ci. = ubraniti, preprečiti državi namenjeno (zoper državo naperjeno) nasilje, mucronem stili Ci. ali ingenii Q. ublažiti ostrost pisave, ostrost duha.

3. metaf. zadržati (zadrževati), (u)dušiti, (za)dušiti, (u)krotiti, (o)brzdati, (po)miriti, (z)manjšati, zmanjšati (zmanjševati), (o)slabiti, (u)blažiti (ublaževati): improbitatem alicuius Lentulus ap. Ci. ep., animum, qui luxuriā diffluit Ter., satis rettudi superbiam Ph., retundere impetum L. ali hostem L. manjšati sovražnikovo silovitost, zadušiti (obrzdati) njegovo ognjevitost, aciem oculorum Sen. rh., linguas Aetolorum L. utišati, zavezati, mihi cor retunsum est Pl. srce mi je otopelo, moje srce je postalo brezčutno (neobčutljivo); od tod adj. pt. pf. retū(n)sus 3 otopljen = top, oslabel, slab(oten): retusa ingenia Ci. (naspr. acuta ingenia), cor retusum Cl. otopelo, brezčutno, fervor belli Sil. zadušen, stella crine retuso Cl. s temnim repom.

rickety [ríkiti] pridevnik (ricketily prislov)
rahitičen, pohabljen; slab, nemočen, šibek; majav, razmajan

a rickety chair (car) razmajan stol (avto)

rossinante [rɔsinɑ̃t] féminin kljuse; slab, mršav konj, mrha; rosinant

rot-gut [rɔ́tgʌt]

1. samostalnik
sleng slaba, škodljiva alkoholna pijača (žganje)

2. pridevnik
ponarejen, slab (o žganju)

rough² [rʌf]

1. pridevnik
hrapav, raskav, neraven; neobdelan, neizbrušen; surov, grob; neotesan, osoren, brutalen; (okus) trpek, oster; težaven, neprijeten, naporen (o življenju); razburjen (with od)
(o morju) razburkan; divji, nebrzdan; nepravilen, nepopoln; približen; slab; (o tkanini) z dolgo dlako; trdega srca, trdosrčen (on do)
neizprosen; nedokončan, v glavnih črtah

rough and ready grobo obdelan, nedovršen, zasilen, začasen; še kar dober za praktične namene; primitiven, a uspešen; ekspeditiven; (o osebah) realen, stvaren, neizbirčen; nepretiran
a rough customer nasilnež
rough coat, rough cast omet, ometavanje
rough copy, rough draft osnutek, skica, prvi načrt, koncept
a rough day vetroven dan
rough diamond nebrušen diamant, figurativno nekultiviran, neuglajen, a pošten človek
at a rough estimate približno
rough house ameriško, sleng burno in hrupno zborovanje, bučna in surova zabava; glasen prepir in pretep
rough leaf prvi list na rastlini
rough luck slaba sreča, smola
rough music neubrana glasba, kričanje
rough passage potovanje po razburkanem morju
rough rice neoluščen riž
a rough road slaba cesta
the rough sex moški spol; moški
rough timber neobeljen posekan les
in a rough state v surovem stanju
a rough sketch prvi osnutek
rough tongue surov, oster jezik
in a rough voice grobo, osorno
rough work surovo, neizdelano, nedovršeno delo
rough weather slabo vreme
it is rough on me ni pravično do mene; nimam sreče
to give s.o. (a lick with) the rough side of one's tongue figurativno pošteno koga ošteti, pošteno mu jih povedati
to have a rough time mnogo pretrpeti, imeti hude težave
she had a rough time mnogo je prestala, zelo slabo ji je šlo
he had it rough mnogo je prestal, pretrpel
this is rough luck for me to je hud udarec zame, tega nisem zaslužil

2. prislov
grobó, surovo, robato, brezobzirno, brez prizanašanja, nasilno; na naglo

to lie, to sleep rough ležati, spati oblečen (zlasti na prostem)
to play rough šport grobo igrati
to ride rough divje, ne po pravilih jezditi

rūdectus 3 (rūdus) poln grušča (gruščevja, grušca, drobirja, mela, kršja, gramoza, lomljenca, prod(c)a), gruščast, prodnat, gramoznat, od tod suh, pust, slab, neploden: terra Ca., locus Ca.

ruin hudoben, slab, zaničevanja vreden, sprijen, potuhnjen; podel; majhen, neznaten; skop

un tiempo ruin grdo vreme
a ruin, ruin y medio (pregovor) manjši klin se z večjim klinom izbija
rogar a ruines brez koristi ali zaman prositi

rumbowling [rʌmbóuliŋ] pridevnik
slab, ponarejen