Franja

Schneidersitz, der, turški sed; im Schneidersitz sitzen sedeti po turško

séant [seɑ̃] masculin, familier zadnjica, sedalo

en son séant, sur son séant sedé, v sedečem položaju
se mettre, se dresser sur son séant sesti pokonci (v postelji)
se tenir sur son séant sedeti pokonci

seated [sí:tid] pridevnik
sedeč; (kraj) ležeč; opremljen s sedežem (sedeži)

to be seated sedeti; ležati (o kraju)
soft-seated mehko oblazinjen
two-seated dvosedežen

sécher [seše] verbe transitif o-, po-sušiti; populaire pustiti ležati; ne iti (quelque chose k čemu), »špricati« (šolo), ne obiskovati, zamuditi; populaire izpiti

verbe intransitif, se sécher po-, o-sušiti se, postati suh; oveneti, posušiti se (rastlina); figuré (= sécher sur le fil) zaman čakati; ne vedeti odgovora (v šoli)
sécher un godet (familier) izprazniti ga kozarček
sécher sur ses livres vedno pri knjigah sedeti
sécher des figues posušiti smokve
sécher un verre d'un trait v dušku izprazniti kozarec
sécher la classe, les cours špricati pouk, predavanja
il a séché en histoire slabo je odgovarjal v zgodovini (v šoli)
sécher d'envie, d'impatience skoprneti od zavisti, od nestrpnosti
sécher sur pied dolgočasiti se (pri čakanju), skoprneti (od nestrpnosti)
la chaleur a séché les ruisseaux suša je osušila potoke
le froid sèche la peau mraz suši kožo
des linges sèchent aux fenêtres perilo se suši na oknih
faire, mettre sécher du linge obesiti, razprostreti perilo za sušenje

sedl|o¹ [ê] srednji spol (-a …) der Sattel (dresurno Dressursattel, tovorno Saumsattel, Packsattel, Tragsattel, turško Türkensattel, vojaško Bocksattel, žensko Damensattel); figurativno die Einsattelung
zavihteti se v sedlo aufsitzen
vreči iz sedla abwerfen, abschmeißen, figurativno aus dem Sattel heben
dvigniti v sedlo figurativno in den Sattel heben
pomagati v sedlo figurativno in den Sattel helfen
trdno sedeti v sedlu sich fest im Sattel halten, fest im Sattel sitzen
jahati v ženskem sedlu im Damensitz reiten
figurativno to se prilega kot kravi sedlo das paßt wie die Faust aufs Auge

sêdlo saddle; (za sojahača) pillion

tovorno sêdlo packsaddle
gorsko sêdlo (prelaz) mountain pass, saddle, col
brez sêdla bareback, barebacked
torba pri sêdlu saddlebag
žulj od sêdla saddle sore
jahati konja brez sêdla to ride (a horse) bareback
to se podá kot sêdlo kravi (svinji) pogovorno that's a fat lot of use
sesti v sêdlo to mount, to climb into the saddle; (tudi figurativno)
vreči iz sêdla to unhorse, to dismount, pogovorno to spill, (figurativno) to oust, to supplant, to supersede
trdno sedeti v sêdlu to be firmly in the saddle
biti vržen iz sêdla to be thrown from the saddle

sêdlo (jezdno) selle ženski spol ; (gorsko) col moški spol , défilé moški spol ; (na violini) chevalet moški spol

tvorno sedlo bât moški spol
žensko, damsko sedlo selle de dame
jahati brez sedla monter à cru (ali à poil)
trdno sedeti v sedlu être ferme sur ses étriers, être bien en selle, (figurativno) avoir une position solide
vreči koga iz sedla désarçonner quelqu'un, démonter quelqu'un, (figurativno) écarter, supplanter quelqu'un, familiarno faire sauter quelqu'un, faire faire le saut à quelqu'un
skočiti, zavihteti se v sedlo sauter (ali monter) en selle

sêdlo (jezdno) silla f (de montar) ; (bicikla) sillín m

žensko sedlo silla f de señora
gorsko sedlo collado m, (prelaz) puerto m
tovorno sedlo albarda f
ogrsko sedlo silla f de paseo
namestiti (sneti) sedlo ensillar (desensillar) el caballo
jahati brez sedla montar en pelo
trdno sedeti v sedlu estar firme sobre los estribos, fig estar en posición bien asegurada, ser dueño de la situación
ne sedeti trdno v sedlu (fig) estar con un pie en el aire
vreči koga iz sedla desarzonar a alg, desmontar (ali descabalgar) a alg, fig suplantar a alg
zavihteti se v sedlo subir a caballo

sednica samostalnik
ponavadi v množini, anatomija (kost) ▸ ülőcsont

sēlla f

1. sedlo:
cavallo da sella jezdni konj
montare in sella vzpeti se v sedlo
stare in sella jahati

2. ekst. sedež (kolesa, motornega kolesa)

3. pren. sedlo; položaj, funkcija:
cavare, sbalzare di sella qcn. koga vreči iz sedla
stare bene in sella trdno sedeti v sedlu

4. geogr. sedlo

5. anat.
sella turcica turško sedlo

6. pohrbtina (telečja, janjčja)

selle [sɛl] féminin sedlo; sedež (na biciklu, motociklu); stolica, stranišče; vrtljiv podstavek, na katerega kipar postavi blok za modeliranje; pluriel (človeški) iztrebki, blato, stolica

selle de dame damsko sedlo
selle de mouton konštrunov hrbet
analyse féminin d'urine et de selles analiza urina in iztrebkov
cheval masculin de selle jahalni konj
aller à la selle iti na potrebo, na stolico, na stranišče
être bien en selle sedeti trdno v sedlu, figuré na svojem položaju
se mettre en selle sesti na konja
sauter en selle skočiti v sedlo

sénca (hlad) shade, pesniško arhaično umbrage; (predmeta, osebe) shadow

niti sénce dvoma not a shadow of a doubt
vlada v sénci (figurativno) shadow cabinet
on je le (še) sénca samega sebe he is a mere shadow of his former self, he is worn to a shadow, he is reduced to a skeleton (ali to a shadow)
iti v sénco to go into the shade
sedeti v sénci to sit in the shade
boji se lastne sénce he is afraid of his own shadow
dajati sénco to give (ali to afford) shade
izginiti kot sénca to vanish like a shadow
delaš mi sénco you are in my light, you are standing in my light, humoristično you'd make a better door than a window
sonce meče sénce the sun casts shadows
metati, vreči sénco na to cast a shadow on, (zasenčiti) to overshadow, to outshine
to meče sénco nanj (figurativno) this puts him in a poor light, this reflects discredit on him
slediti komu kot sénca to shadow (ali to dog) someone, to be someone's shadow, to follow someone like a shadow

sentado sedeč, miren, preudaren

estar sentado sedeti
quedarse sentado obsedeti

seuil [sœj] masculin prag; figuré začetek

au seuil de la mort na pragu smrti
le seuil de la vie, de la vieillesse, de l'hiver začetek življenja, starosti, zime
être assis sur le seuil de la maison sedeti na pragu pred hišo

sīdō¹ -ere, pesn. in neklas. pf. sēdī in sīdī, sessum (iz *sis-dō, *siz-dō iz kor. *sed- (gl. sedeō); prim. skr. sīdati sedeti, gr. ἵζω (iz *σισ-δω)

1. sesti (sedati), usesti (usedati) se: ubi sidere detur O., sedit Atlantiades O., post eos, qui sederant proximi (v novejših izdajah qui sedi erant proximi), constitit Cu., imusne sessum? Ci., aliquem sessum recipere Ci., canes sidentes Plin.; na vprašanje kam?: columbae … viridi sedere solo V., (sc. columbae) sedibus optatis gemina super arbore sidunt V., bubo in culmine sedit V., in adverso limine sedit O., musca in temone sedit Ph., dicta sub arbore sedit O., corvus ei supra dextrum brachium sedit Eutr.

2. metaf. (o neživih subj.)
a) usesti (usedati) se, leči (legati), poleči (polegati) se, znižati (zniževati) se, posesti (posedati) se: sidebant campi Lucr., orta ex lacu nebula campo … sederat L. je (bila) legla na poljano = je ležala na poljani, nebulae in vallibus sedentes Plin., prius caelum sidet inferius mari H., motu terrae sedisse montes T., nec membris incussam sidere cretam Lucr., cum siderit (sc. pix) Col., esca, quae tibi sederit H. ki „se ti je usedla“, „ki ti je sedla“ = ki ti tekne, gutta sidens ad ima vasa Plin.; pren. poleči (polegati) se, uleči (ulegati) se, potihniti (potihovati), umiriti (umirjati) se, unesti (unašati) se: sidente paulatim metu T., his dictis sedere minae Sil.; occ. obtičati, obležati: cum sederit (sc. glans) L., lancea sedit femine Sil., tum queror in toto non sidere pallia lecto Pr.; poseb. kot navt. (mornarski) t.t. obtičati (o ladjah): Q., ubi eae (sc. cumbae) siderent L., an mediis sidat (sc. navis) onusta vadis? Pr., navis rostro percussa coepit sidere N. je jela obtičati = je obtičala = (menda) potapljati se, sedere carinae omnes innocuae V., ut (sc. naves) sine noxa siderent T., quo levior classis … mari … reciproco sideret T.
b) sesesti (sesedati) se, (z)rušiti se, (po)rušiti se, (po)giniti, izginiti (izginevati), propasti (propadati): sidentes in tabem spectat acervos Lucan., rogus ille deorum siderat Stat., non flebo in cineres arcem sedisse paternos Cadmi Pr.; pren.: civitatis pessum sua mole sidentis Sen. ph., sidentia imperii fundamenta Plin.

sit on neprehodni glagol
pripadati kaki skupini in sodelovati v njenem delu

sit on a commission biti član komisije; vestno se lotiti, resno se posvetiti; tiščati, pritiskati (s.o. na koga)
the crime sit ons heavy on his conscience zločin mu teži vest; sleng grajati, oštevati, zmerjati
to sit on on ostati, sedeti še naprej

sjèdēnje s (ijek.), sèdēnje s (ek.) sedenje, gl. sjediti, sjedjeti, sedeti

skléda (-e) f gosp. scodella, zuppiera; terrina:
lončena, porcelanasta skleda zuppiera di terracotta, di porcellana
skleda za solato insalatiera
skleda za stročje legumiera
skleda na tehtnici coppa della bilancia
pren. pljuvati v lastno skledo darsi la zappa sui piedi, tirare sassi in colombaia
bibl. kaj prodati za skledo leče vendere qcs. per un piatto di lenticchie
pren. biti, sedeti pri polni skledi vivere nell'abbondanza

skr̀stiti skȑstīm prekrižati: skrstiti ruke, noge; sjedjeti, sjediti skrštenih ruku sedeti križemrok

skupaj

1. (skupno) zusammmen (tudi vsota), gemeinsam, miteinander

2. (družno) beisammen, zusammen, (drug ob drugem) nebeneinander, beieinander; z glagoli: beieinander … (čepeti [beieinanderhocken] beieinander hocken, ležati [beieinanderliegen] beieinander liegen, sedeti [beieinandersitzen] beieinander sitzen, stati [beieinanderstehen] beieinander stehen), zusammen-, beisammen- (biti [zusammensein] zusammen sein, [beisammensein] beisammen sein, ostati beisammenbleiben, zusammenbleiben, sedeti beisammensitzen, zusammensitzen, stati beisammenstehen)

3. (drug k drugemu) zueinander …, zusammen- (spadati [zueinandergehören] zueinander gehören, spadajoč zusammengehörig); pritrditi, privezati: aneinander … ([aneinanderbinden] aneinander binden, [aneinanderfesseln] aneinander fesseln, [aneinanderkleben] aneinander kleben); (drug z drugim) zueinander …, zusammen- (držati zusammenhalten, [zueinanderhalten] zueinander halten)

4. (zbrano) zusammen-, beieinander … (imeti zusammenhaben, [beieinanderhaben] beieinander haben); (ne vsaksebi/narazen) zusammen- (pisati zusammenschreiben, pustiti zusammenlassen); (na kup) zusammen- (dati zusammenschütten, zusammenrücken, zusammentun, zusammenlegen, držati zusammenhalten, gnati zusammentreiben, hoteti priti [zueinanderwollen] zueinander wollen, pasti zusammenklappen, zusammenfallen, zusammenbrechen, spraviti zusammenkriegen, zusammenbringen)

5.
pet/devet skupaj zu fünft/zu neunt

6.
vse skupaj insgesamt, alles in allem
vsi skupaj allesamt, allerseits, samt und sonders
skupaj z mitsamt, pravo kaznivo dejanje: in Tateinheit mit
|
Kdaj sva midva skupaj krave pasla? Wo haben wir denn schon zusammen Schweine gehütet?
figurativno nenehno tičati skupaj wie Kletten zusammenhängen