Franja

tied house [táidhaus] samostalnik
britanska angleščina gostišče, v katerem se toči pivo samo ene pivovarne

titular [títjulə]

1. pridevnik
titularen, nominalen, samo po naslovu (ne v resnici), časten

titular king titularen kralj

2. samostalnik
kdor ima naslov, je titularen (npr. škof); nosilec naslova

titularity [titjulǽriti] samostalnik
samo naslov; nominalna čast

tum (adv. acc. n. pron. debla *to-; prim. tam, tālis, tot in iste)

I. adv.

1. takrat, tedaj, nato, v tistem času (starejše ondaj); o trenutku v preteklosti;
a) adv. sam: tum pater omnipotens perfregit Olympum O., si tum se cum Catilina coniunxerat Ci.
b) adv. v korelaciji: cum … tum Ci., ubi … tum Ter., postquam … tum S., tum … cum Q., quod tum adsequi non potuerunt, id nunc adsecuti sunt Ci.

2. tedaj, takrat (starejše ondaj), nato, v zvezi z drugimi časi: ambulantes, tum autem residentes Ci., quod si quando accidit, tum fit, ut … Ci., tum, cum tu es iratus, permittis iracundiae dominatum animi tui Ci.; okrepljeno: tum denique Pl., Ci., tum maxime Q., tum vero Ci., tum iste aliquando „age, dic“ inquit Ci.; elipt.: tum Scipio (sc. discit) Ci., tum iste: „quam mihi religionem narras?“ Ci., quid tum Cassius? Ci.

3. metaf. za zaznamovanje vrstnega reda nato, potem, zatem, (na)dalje: Lento, Nucula, tum Antonius Ci.; poseb. pogosto v dvočlenskih in veččlenskih zvezah: primum … tum, primum … deinde … tum, primum … deinde … tum … post (postremo); najdemo še razne druge zveze. —

II. conj.

1. zdaj … zdaj; vsi členi so enakovredni: dissero in utramque partem tum Graece tum Latine Ci., iste tum petere ab illis, tum minari; tum spem, tum metum ostendere (2 + 2 člena) Ci., stellae tum occultantur, tum rursus aperiuntur; tum adeunt, tum recedunt; tum antecedunt; tum subsequuntur; tum celerius moventur, tum tardius, tum omnino ne moventur quidem (2 + 2 + 2 + 3 členi) Ci.

2. occ. in … in še posebej, in … posebej pa, kakor … tako zlasti, če že … potem gotovo (posebej, šele), ne samo … ampak tudi, tako … kot tudi, tako … kot še posebej ipd.; prvi člen kot prorek, ki je manj pomemben: tum … tum autem Ci., tum … tum vero Ci.; večinoma pa cum … tum (v istih pomenih): cum multae res explicatae non sunt, tum perdifficilis quaestio est de naturā deorum Ci.

ùkosnica ž travnik, kjer se samo kosi, kjer se ne pase

uniaxial [ju:niǽksiəl] pridevnik
ki ima samo eno os, enoosen

unilatéral, e, aux [-lateral, ro] adjectif enostranski; samo na eni strani

engagement masculin unilatéral enostranska obveznost
décision féminin unilatérale enostranski sklep, enostranska odločitev

univocal [ju:nivóukl]

1. pridevnik
enopomenski; nedvoumen, jasen

2. samostalnik
beseda, ki ima samo en pomen

verschreibungspflichtig ki se izdaja samo na zdravniški recept

vestigial [vestídžiəl] pridevnik
ki obstaja samo kot sled ali v sledovih
biologija rudimentaren, zakrnel, okrnel

vidē-licet (iz *vidēr(e)licet; prim. īlicet, scīlicet) očitno je, zlahka razvidno je, samo po sebi umevno (samoumevno, razumljivo) je; v tem, prvotnem pomenu še z ACI: Gell. idr., videlicet parcum illum fuisse senem Pl., esse videlicet in terris primordia rerum Lucr.; pozneje zgolj trdilna členica (adv.) =

1. očitno, očividno, gotovo, seveda, vsekakor, kakopak, kajpada, brez dvoma, nedvomno, vedé: hic de nostris verbis errat videlicet Ter. tu gotovo napak razume moje besede, quae videlicet ille non ex agri consitura, sed ex doctrinae indiciis interpretabatur Ci., quod videlicet Democritum fugerat Ci., censuit ipsos in custodiis habendos, videlicet timens … S.; elipt. v odgovorih: quid timebant? Vim videlicet Ci.

2. (iron.) (samo) po sebi umevno (samoumevno, razumljivo), „anti da (ja)“, menda da (ja), kajpada, kakopak, vsekakor, gotovo, seveda: tuus videlicet, salutaris consulatus perniciosus meus Ci., homo videlicet timidus vocem consulis ferre non potuit Ci. (o Katilini).

3. (pojasnjujoč) namreč, in sicer, to je, (to) se pravi: venisse tempus iis, qui in timore fuissent (coniuratos videlicet dicebat) ulciscendi sui Ci., conscriptos, videlicet novum senatum, appellabant lectos L.

voluntārius 3 (voluntās)

I. prostovoljen, samoodseben, samohoten, radovoljen

1. act.
a) = prostovoljen, delujoč sam od sebe, neprisiljen, neprimoran kaj storiti, volontêrski: procurator Ci., senator Ci. ki je sam postal senator, nemo erat voluntarius laudator praeturae tuae Ci., eos … voluntarios optimis civibus periculum moliri Ci., civitates voluntarias recipit Iust. po njihovi lastni volji, voluntaria auxilia sociorum Ci. ep., quisque cum armis voluntarius adest L., miles voluntarius L. prostovoljec; kolekt.: voluntarius miles T., pogosteje pl. voluntarii milites L. ali milites voluntarii C. prostovoljci, radovoljci = subst. voluntariī -ōrum, m: C., L., exercitus voluntarius L. vojska prostovoljcev; adv. voluntāriē prostovoljno: Hyg., Vulg., Eccl., si enim deus voluntarie et non ex necessitate bonus est Hier.
b) = samorasel, starejše samorašč (naspr. satīvus): serpyllum Plin.

2. pass. = prostovoljen = prostovoljno (samoodsebno) storjen, ki se zgodi sam od sebe, do katerega pride samo od sebe: oratio Ci., mors Ci. ep. samomor, discessus Ci. ep., exsilium Sen. ph., deditio, servitus, accusationes T., voluntario exitu cadere T., quod totum voluntarium est Ci. kar je v celoti odvisno od naše volje, voluntarius in urbem nostram Iunonis transitus Val. Max., voluntaria lex Petr., iurisdictio Dig. —

II. zaznamujoč (izražajoč) voljo, zaznamujoč (izražajoč) hotenje: verba Prisc. (npr. volo, cupio, studeo).

Wahrheitspflicht, die, Recht dolžnost povedati samo resnico in vso resnico

zábran m
1. gozd, kjer sme sekati samo lastnik
2. travnik, kjer lahko pase samo lastnik
3. vrt: radio je u svom -u, sagnut nad gredice

zaslúžkar -ja m zarađivač, onaj kojemu je stalo samo do zarade; dvojni zaslužkar
zarađivač na dva mjesta (me-)

мысленный miseln, ki je samo v mislih; notranji, duševen

отрывочный okrnjen, ki je samo v odlomkih; nepovezan

преминуть (zast.) se rabi samo z nikalnico не
не премину уведомить вас ne bom vas pozabil obvestiti, vsekakor vas bom obvestil

разик samo enkrat

aberacija samostalnik
1. fizika (napaka leče) ▸ aberrációPovezane iztočnice: kromatska aberacija, kromatična aberacija, sferična aberacija, sferna aberacija

2. astronomija (o premiku zvezde) ▸ aberráció
3. biologija (lastnost, ki odstopa) ▸ aberráció
4. (odstopanje; nepravilnost) ▸ aberráció, anomália
Podražitve hrane očitno ne bodo samo sezonska aberacija. ▸ Az élelmiszerek drágulása nyilván nem csupán szezonális anomália lesz.
Novinarji, ki bi morali biti na preži in opozarjati na zgoraj navedene aberacije, so povsem odpovedali. ▸ Az újságírók, akiknek résen kellene lenniük és fel kellene hívniuk a figyelmet a fentiekben vázolt aberrációkra, teljes kudarcot vallottak.
Proliferacija tovrstnih projektov je le dodatna težava v mozaiku aberacij pri razdeljevanju sredstev in nenavadnih postavitvah prioritet. ▸ Az effajta projektek elszaporodása csupán az eszközök elosztása és a prioritások szokatlan módon történő felállítása során jelentkező aberrációk mozaikjában jelentkező plusz nehézség.