orior -īrī, ortus sum, toda oritūrus (iz *r̥-i̯ōr; indoev. kor *er- vzbujati, premikati; prim. skr. r̥ṇóti, r̥ṇváti (on) se dviga, se premika, gr. ὄρ-νυ-μι vzbujam, premikam, gibljem, ὄρ-ωρ-α razburjen sem, ὀρούω planem, ἔρνος mladika, veja, umbr. ortom (= ortum), urtas (= ortae, surgentes), urtes (= surgentibus), got. rinnan, rann, stvnem. rinnan = nem. rinnen, rennen)
1. dvigniti (dvig(ov)ati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, vsta(ja)ti, nasta(ja)ti: consul oriens de nocte silentio L., ortus est longe saevior Catulus S. fr.; metaf.: oritur tempestas N., oriens ventus N., incendium ortum L., oritur clamor C., bellum Ci., caedes V., seditio Cu., rumor ortus Ci.
2. vziti (vzhajati), (po)kazati se, prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se: V., Col. idr., stella oriturque caditque O., lux oritur H. dan se zaznava, svita (dani) se, lux oriens Cat., dies oriens Tib., ortā luce C. ob jutru, zjutraj, solem atque lunam … semper occĭdere atque oriri … Lact., ab orto (vzhajajočega) sole Cu., ab orto usque ad occidentem solem L.; od tod oriens sol vzhod: ad orientem solem spectare C. proti vzhodu; pa tudi Jutrovo, Vzhod, Orient: Ci.; pren.: oritur monstrum V. se prikaže.
3. iziti (izhajati), pri(haja)ti, izvirati, nasta(ja)ti: Pl., Ter., Pac. ap. Ci., Plin., Plin. iun., Lucr. idr., unde haec flamma oritur? Enn. ap. Ci., Rhenus oritur ex Lepontiis C., Maeander ex arce summa ortus L., Tigris oritur in montibus Uxiorum Cu., amnes Caucaseo monte orti Cu., ex eo medio quasi collis oriebatur S. je vzkipeval, se je dvigal; pren.: aestūs oriuntur Cu. nastopa(jo), a naturā amicitia orta Ci., officia, quae oriuntur a suo cuiusque genere virtutis Ci.
4. (po)roditi se, iziti (izhajati), rodu kakega biti: Q., Vell., in quo (sc. solo) ortus es Ci., stirpe regiā ortus Cu., eā familiā ortus S., ortus ex eā familiā L., ex concubinā ortus S., Belgas esse ortos ab Germanis C., equestri loco ortus Ci., ex eodem loco ortus Ter., pueri orientes Ci. ki se rodijo (rojevajo), homo a se ortus Ci. = homo novus človek brez slavnih pradedov, ki je prvi izmed svoje rodovine dosegel kurulsko čast (ki je postal plemenit po svoji zaslugi), novinec v kurulski časti.
5. rasti, zrasti: oriens una Ci., pinus V., olea vitisque T.
6. priče(nja)ti se, zače(nja)ti se: Vell. idr., ab his sermo oritur Ci., nox oritur O., Belgae a Galliae finibus oriuntur C., initium turbandi omnia a feminā ortum est L. — Od tod
I. pt. pr. oriēns -entis, m (sc. sol) vzhajajoče sonce, vzhod, in sicer
1. sončni bog, Sonce, Sol: Stat., me saevus equis Oriens adflavit anhelis V., hinc Oriens cum se demiserit undis O.
2. meton.
a) jutro, vzhod (naspr. occidēns večer, zahod): simulacrum ad orientem convertere Ci., in orientem versum esse L., ad orientem vergere Cu. ali spectare Vitr., qui has nobiscum terras ab oriente ad occidentem colunt Ci., oriens aestivus Plin. poletna vzhodna stran (poletna stran sončnega vzhoda), oriens hibernus ali brumalis Col. zimska vzhodna stran (zimska stran sončnega vzhoda), oriens vernus vel solstitialis Gell.
b) Vzhod, Jutrovo, Orient: Plin. iun., ad orientis partes in exilium ibit Ci., orientis incolae (naspr. ad occasum habitantes) Plin., universum orientem in potestatem redigere Iust., spoliis orientis onustus V. —
II. pt. fut. pass. oriundus (nikdar oriendus!) 3 izhajajoč, izvirajoč, po rodu od kod, rodu (gen.): Pl. idr., nati Carthagine, sed oriundi ab Syracusis exule avo L., Argis, a Troiā, ab Lavinio, ab Albanorum stirpe L., ex Achaiā, ex Etruscis L., liberis parentibus Col.; metaf.: Albā oriundum sacerdotium L.
Zadetki iskanja
- ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.
1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni
2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
(biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa
3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
ostati buden rimanere desti
ostati ravnodušen rimanere indifferenti
ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
ostati sam rimanere soli
ostajati mlad mantenersi giovani
4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
ostati praznih rok restare a mani vuote
ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
ostati brez prebite pare restare al verde
ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
ostati na cedilu restare a bocca asciutta
ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
ostati na dolgu restare in debito
mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
ostati na miru, pri miru non muoversi
ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
ostati pri besedah non far che parlare
ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
ostati pri starem non cambiare niente
ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
naj ostane med nama resti fra noi
to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
PREGOVORI:
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca - ózek (ózka -o) adj.
1. stretto, angusto:
ozka cesta una strada stretta
ozek prehod passaggio stretto
ozka čez pas stretta di vita, con vitino da vespa
2. pren. angusto; gretto, meschino; bottegaio:
ozka provincialna miselnost mentalità meschina, provinciale, bottegaia
3. stretto, ristretto, limitato:
ozke hlače calzoni stretti
obleka mi je ozka il vestito mi va stretto
stvar, ki jo pozna le ozek krog strokovnjakov materia conosciuta solo da un gruppo ristretto di specialisti
med pojavoma je ozka zveza tra i due fenomeni c'è un nesso stretto
anat. ozka medenica bacino stretto
vet. ozka trakulja tenia (Tenia solium)
ozki film pellicola a passo ridotto
lingv. ozki samoglasnik vocale stretta, chiusa
žel. ozki tir linea a scartamento ridotto
pren. ozko grlo strettoia; difficoltà, vicolo cieco, impasse, strozzatura
anat. ozko črevo intestino digiuno
obramba ozkih cehovskih interesov diffesa di interessi settoriali
geogr. ozek gorski prelaz forcella
pren. ozek hodnik budello
ozka luknja pertugio
ekst. ozka proga stria
alp. ozka razpoka (v skalah) doccione
ozka ulica angiporto, calle, vicolo
gastr. ozki rezanci bavette - pāgānicus 3 (pāgānus)
1. vaški, podeželski, kmečki, kmetski: feriae Varr., in paganico (sc. solo, agro ipd.) na kmetih: Cod. I., paganica (sc. pila) Mart. s puhom napolnjena žoga.
2. malikovalski, neverski, poganski: Eccl. - papír (-ja) m
1. carta:
mečkati, rezati, trgati papir gualcire, tagliare, strappare la carta
pisati, risati na papir scrivere, disegnare sulla carta
čečkati po papirju scarabocchiare sulla carta
zaviti v papir incartare
vzeti papir in svinčnik ter začeti pisati prendere carta e matita e comiciare a scrivere
pola, rizma papirja foglio, risma di carta
cigaretni papir cartina da sigarette
filtrirni papir cartina da filtro
fotografski papir carta sensibile; carta fotografica
karbonski, indigo papir carta carbone, carta copiativa
kolkovani papir carta bollata
papir za pivnike carta assorbente
pisarniški papir carta da scrivere
pisemski papir carta da lettere
risalni papir carta da disegno
toaletni papir carta igienica
biblijski papir carta bibbia
brezlesni papir carta senza legno
časopisni papir carta da giornale
izolirni papir carta isolante
japonski (svileni) papir carta di riso
konceptni papir carta da brutta copia
krep papir carta crespata
kem. lakmusov papir carta, cartina al tornasole
milimetrski papir carta millimetrata
notni papir carta da musica
oljnati papir carta oleata
pavs papir carta lucida
recikliran papir carta riciclata, carta ecologica
smirkov papir carta smerigliata
staniol papir carta stagnola
stekleni papir carta vetrata
svileni papir carta velina
2. (zapis, zapiski; listina) carta; carte; documento; pejor. scartoffie; šalj. papiro:
brez papirja ni pravice senza le carte (necessarie) non si otiene giustizia
vreči kaj na papir mettere qsc. per iscritto
obstajati le na papirju esserci solo sulla carta
3. šport. peso minimosca
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
papir vse prenese la carta si lascia scrivere
pren. brez papirja ni pravice senza le (necessarie) carte non si ottiene giustizia
vreči kaj na papir mettere qcs. per iscritto
obstajati le na papirju esserci solo sulla carta - parōla f
1. beseda:
nel vero senso della parola v pravem pomenu besede
non capire una sola parola ne razumeti prav nič
parola per parola dobesedno
giochi di parole besedne igre
giro di parole ovinkarjenje; perifraza, opis
togliere la parola di bocca sneti besedo z ust
avere una parola sulla punta della lingua imeti besedo na konici jezika
è questione di parole pren. samo za besede gre
parole sante! res je! tako je!
non ho parole...! ne najdem besed..., ne vem, kako naj se zahvalim...!
parole di fuoco pren. ognjevite, ostre besede
bollare qcn. con parole di fuoco koga ostro obsoditi
buone parole prijazne besede
male parole hude, osorne besede
parole grosse žaljive besede
venire a parole sporeči se
scambio di parole razprava, diskusija
in altre parole z drugimi besedami, drugače povedano
uomo di poche parole redkobeseden mož
misurare, pesare le parole tehtati besede
sprecare le parole govoriti zaman
togliere la parola di bocca a qcn. komu sneti besedo z ust
pigliare qcn. per la parola koga držati za besedo
ricacciare in gola la parola a qcn. koga prisiliti, da se opraviči
2. beseda, pogovor, pouk:
ascoltare le parole di qcn. poslušati besede, nasvet nekoga
la parola di Dio božja beseda, božji nauk
3. beseda, izraz, rek:
mettere, spendere una buona parola per qcn. zavzeti se za koga
in una parola pren. skratka
la persona, l'oggetto in parola imenovana oseba, omenjeni predmet
parola d'ordine pren. geslo, slogan
parole čenče, govorjenje:
essere buono solo a parole znati se samo širokoustiti
è una parola! pren. to je lahko reči!
quante parole! koliko nepotrebnih besed!
parole, parole, parole! besede, besede, besede!
4. govor:
il dono della parola dar govora
restare senza parola obnemeti
5. beseda (na zboru, skupščini ipd.):
chiedere la parola prositi za besedo
prendere la parola spregovoriti (v javnosti)
troncare la parola in bocca a qcn. koga prekiniti
la parola all'accusato, alla difesa besedo ima obtoženec, obramba
6. govor (način, oblika):
avere la parola facile biti zgovoren
7. beseda, besedica, omemba:
non una parola, mi raccomando! niti besedice, prosim!
non fare parola con qcn. di qcs. komu niti črhniti besedice o čem
8. beseda, obljuba:
dare la parola obljubiti
mancare, venire meno alla parola ne držati obljube
essere di parola biti mož beseda
parola d'onore! častna beseda!
rimangiarsi la parola sneti besedo, obljubo
PREGOVORI: a buon intenditor poche parole preg. pametnemu zadošča beseda - pas [pa:] samostalnik
plesni korak, ples; prednost
to give the pas to dati komu prednost
to take the pas imeti prednost
pas seul solo ples
pas de deux plesni duo - patrimōnium -iī, n (pater)
1. po očetu podedovano imetje, dedna posest po očetu, očevína, dediščina: Cat., Lab. fr., Sen. rh., Vell. idr., patrimonium satis amplum, patrimonium satis lautum Ci., patrimonium amplum et copiosum Ci., lautum et copiosum Ci., luculentissimum, ornatissimum, publicum Ci., non amplissimae patrimonii copiae Ci., naufragium patrimonii luculentissimi Ci., patrimonium populi Romani Ci., obtinere alicuius tam amplum et copiosum patrimonium Ci., paterni iuris defensor et quasi patrimonii propugnator Ci., accipere duo lauta et copiosa patrimonia Ci., expellere aliquem e patrimonio tamquam e naufragio nudum Ci., dimittitur patrimonium Ci., retinere patrimonium Ci., eripere alicui patrimonium Ci., spoliari patrimonio ornatissimo Ci., dissipare patrimonium Graecorum conviviis Ci., augere patrimonium Ci., comedere patrimonium Ci., effundere patrimonium suum (patrimonia sua) Ci., lege Sempronia patrimonium publicum dissipari Ci., devorare patrimonium Ci., patrimonium conficere cum aliquo Ci., ut frater meus existimet adiuncto isto fundo patrimonium fore suum per te constitutum Ci., acquirere magnum patrimonium Hyg., ammittere patrimonium N., S., fundus in Veienti, caput patrimonii L., aequare patrimonia Iust., concedere alicui patrimonii partes Iust., dividere patrimonium omne suum amicis Iust., non patrimoniis ditare Scythas Iust., partiri (inter se) exigua patrimonia Iust., quadrantes aggerere patrimonio Ph., patrimonii tertia pars Plin. iun., conferre patrimonii tertiam partem in ea, quae solo continerentur Plin. iun., amplificare patrimonium Col., relinquere patrimonium Col., patrimonii possidendi communio Val. Max., artum Val. Max., patrimonii inops Val. Max., consequi amplissimum patrimonium Val. Max., distribuere liberis patrimonium Val. Max., patrimonium alicuius liberis incolume servare Val. Max., patrimonium ne ad exsequiarum quidem impensam sufficit Val. Max., exiguum Val. Max., Iust., redigere patrimonium in nummos Lact.; pren.: filio meo satis amplum patrimonium relinquam memoriam nominis mei Ci., liberis nostris satis amplum patrimonium paterni nominis ac memoriae nostrae relinquemus Ci.
2. imetje, premoženje: arationes in populi Romani patrimonio Ci. - peinar (po)česati; mikati, grebenati (volno); oplaziti, rahlo se dotakniti; okrasiti; (valove) brazdati; zavrniti, posvariti
peinar la baraja karte mešati
peinar canas star postati (biti)
peinarse (po)česati se, frizirati se
peinarse solo znati si sam pomagati
no se peina para él on ni partija zanjo; ne pade ji v glavo, da bi ga vzela - perditēmpo1 m izguba časa:
formalità che sono solo perditempi formalnosti, ki so samo izguba časa - perfētto
A) agg.
1. popoln, dovršen:
solo Dio è perfetto samo Bog je popoln
un perfetto idiota iron. popoln tepec
2. odličen, perfekten:
un lavoro perfetto odlično opravljeno delo
filare in perfetto accordo odlično se ujemati
3. jezik dovršen
B) m jezik perfekt, dovršni pretekli čas - per-mātūrēscō -ere -turuī (per in mātūrēscere) popolnoma dozoreti: nam color in pomo est, ubi permaturuit, ater O., ipse vidi (sc. hoc idem semen) mense Iunio Iulioque conseri et per autumnum, cum permaturuit, tolli Col., eam viciam non convenit ante desecare, quam permaturuerit et aliqua semina subiacenti solo iecerit Col., oleae albae ex dura muria, eaedem aceto intinctae vel nigrae, quae in arbore bene permaturuerunt (po novejših izdajah maturuerunt) Cels.
- pétje chant moški spol
enoglasno, večglasno petje chant à une voix, à plusieurs voix
profesor, učitelj petja professeur moški spol (ali maître moški spol) de chant
ptičje petje chant d'oiseaux, ramage moški spol
solo petje chant solo
zborno petje chant choral - pétje canto m
solo petje solo m de canto
enoglasno, večglasno petje canto a una voz, a varias voces
ptičje petje canto de los pájaros
učitelj petja profesor m de canto - pévec chanteur moški spol
amaterski, koncertni, ljudski, operni, poklicni, poulični pevec chanteur amateur, de concert, populaire, d'opéra (ali lyrique), professionnel, des rues
cerkveni pevci chanteurs d'église, chapelle ženski spol
kabaretni pevec chansonnier moški spol
kičast, osladen pevec chanteur de charme
mojstrski pevec maître moški spol chanteur
solo pevec soliste moški spol
zborovski pevec choriste moški spol - pévka chanteuse ženski spol , (koncertna, poklicna) cantatrice ženski spol , (kabaretna) chansonnière ženski spol
operna pevka chanteuse d'opéra, artiste lyrique
ptica pevka oiseau moški spol chanteur
solo pevka soliste ženski spol
zborovska pevka choriste ženski spol - piano1 [piǽnou] samostalnik (množina pianos)
glasba klavir
at the piano pri klavirju
on the piano na klavirju
cottage piano kratek klavir
grand piano koncertni klavir
upright piano pianino
piano accordion klavirska harmonika
piano recital klavirski solo koncert - pintar (po)slikati; upodobiti, predstaviti; popleskati; opis(ov)ati; ameriška španščina prilizovati se; pobarvati se, rdečiti se; pomeniti; bahati se
pintar al oleo, al pastel slikati v olju, pastelu
sin pintar nelakiran
si nos pinta mal v najslabšem primeru
pintarse (la cara) šminkati se
para eso se pinta solo v tem je on pravi mojster
no pintar nada nič ne pomeniti - plámen (-éna) m fiamma, vampa, vampata (tudi ekst.); fuoco:
plameni ližejo, objemajo streho le fiamme lambiscono, avvolgono il tetto
plamen je zajel hišo la casa è in fiamme
pren. v njenem srcu gori plamen ljubezni il suo cuore arde d'amore
idila je bila samo kratkotrajen plamen l'idillio è stato solo una fiammata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
teh. nevtralni, oksidativni plamen fiamma ossidativa
voj. metalec plamena lanciafiamme
acetilenski, oksidirni plamen fiamma ossiacetilenica, ossidrica
plamen pri strelu vampa di bocca - plinthis -idis, f (gr. πλινϑίς) četverokotnik, štirikotnik
1. kot t.t. arhit. štirioglata nosilna plošča pod stebrom, podložek, podloga, osnova, podstavek, podzidek, plíntida: columellae basis in solo foraminum viii, latitudo in plinthide, in qua statuitur columella Vitr.
2. v pl. plinthides registri pri vodnih orglah: item systylos est, in qua duarum columnarum crassitudo in intercolumnio poterit conlocari, et spirarum plinthides aeque magnae sint ei spatio Vitr., quae obturant ea foramina plinthidesque appellantur Vitr.