Franja

sing^*1 [siŋ]

1. neprehodni glagol
peti, prepevati; pesniti, pesnikovati; delati pesmi; vzklikati (for od)
figurativno kipeti, vršeti, (o krogli) žvižgati, (o potoku) šumeti, žuboreti; brneti, brenčati (čebela), zavijati (o vetru); žvrgoleti (ptice); (o ušesu) zveneti; dati se opevati

2. prehodni glagol
peti (kaj); opevati; spremljati (koga) s pesmijo; s petjem privesti (koga) v neko stanje

to sing a child to sleep uspavati otroka s petjem
to sing dumb figurativno niti besedice (več) ne reči
my ear is singing v ušesu mi zveni
to sing for joy peti od veselja
to sing the New Year in sprejeti novo leto s petjem
to sing s.o.'s praises (neprestano) komu hvalo peti, ga hvaliti
to sing to rest pomiriti s petjem
to sing small figurativno ponižno govoriti ali se vesti v navzočnosti "višjih" oseb, postati majhen (skromen, krotek, ubogljiv, pokoren)
to sing a song peti pesem
to sing another song (tune) figurativno drugo pesem peti, zapeti drugačno pesmico, ubrati druge, milejše strune, odnehati, popustiti, znižati svoje zahteve
this song sings to an air ta pesem se poje po napevu
to sing the same song (tune) figurativno trobiti v isti rog
to sing sorrow tóžiti, tarnati

sirène [sirɛn] féminin morska vila, sirena; figuré lepa, nevarna zapeljivka; technique sirena, močna signalna piščal (npr. za alarm)

sirène d'alarme, d'alerte alarmna sirena
sirène de brume ladijski rog, troblja za plovbo v megli
sirène d'une usine tovarniška sirena
voix féminin de sirène zapeljiv glas

sonner [sɔne] verbe intransitif zvoniti; (za)zveneti; (ura) biti; (za)doneti; verbe transitif (po)zvoniti; (za)trobiti; biti (uro); (téléphonie, télégraphie, télévision) (po)klicati; sport zrašiti (na tla)

sonner les cloches à quelqu'un (familier) povedati komu svoje mnenje
sonner du cor, de la trompette (za)trobiti na rog, na trobento
sonner la messe zvoniti k maši
sonner la femme de chambre pozvoniti sobarici
sonner le tocsin biti plat zvona
(populaire) sonner quelqu'un močnó koga udariti po glavi
(familier) on ne vous a pas sonné nihče vas ni klical, brigajte se za svoje stvari
se faire sonner (les cloches) (figuré) biti ostro grajan, oštet, pokaran
quelqu'un a sonné à la porte nekdo je zvonil pri vratih
midi a sonné poldan je zvonilo
la messe sonne k maši zvoni
sa dernière heure a sonné njegova zadnja ura je odbila
ce mot sonne bien, mal à l'oreille ta beseda dobro, slabo zveni na uho
son rire sonne faux njegov smeh ni pristen, ni iskren
faire sonner l's de plus en fin de phrase razločno izgovoriti s v (besedi) plus na koncu stavka

sound² [sáund] neprehodni glagol
zveneti, doneti, razlegati se
figurativno zdeti se, delati vtis, slišati se
prehodni glagol
glasba trobiti, pihati (v trobento); igrati (na glasbilo); napraviti, da nekaj zveni, se sliši; izgovoriti (glas); naznaniti z zvonom, s trobento (umik, alarm); naglasiti kaj; pregledati pravilnost (kolesa železniškega vagona) s trkanjem kladiva; preiskati, prcgledati (npr. pljuča) z osluškovanjem; objaviti, razglasiti

to sound the alarm dati znak s trobento za alarm
to sound s.o.'s lungs osluškovati komu pljuča
to sound in damages tožiti za nadomestilo nepreverjene škode
to sound s.o.'s praises peti komu hvalo
to sound a trompet (za)trobiti na trobento
to sound a retreat trobiti k umiku
to sound a wheel pregledati stanje kolesa (pri vagonu)
the bell sounds noon zvon bije poldan
the clarion sounded rog je zadonel
it sounds as if he was keeping something back to zveni, kot da nekaj prikriva (da ne pove vsega)
his report sounds all right njegovo poročilo daje ugoden vtis
the n in column is not sounded v besedi column se končni n ne izgovarja
it did not sound like his voice ni bilo slišati, kot da bi to bil njegov glas
to sound off ameriško, sleng odkrito govoriti, pritožiti se; klicati imena
to sound in iti za; glasiti se na

spot¹ [spɔt]

1. samostalnik
mesto, kraj; košček zemljišča
medicina pega, mozoljček
figurativno madež
figurativno sramotni madež; lisa (na tkanini), pika, pikica
pogovorno majhna količina, trohica; kanček, malce, kaplj(ic)a; bela žoga s črno piko (točko) (biljard), črna točka na enem krajn mize, enako oddaljena od obeh strani mize
množina, trgovina blago, ki se prodaja za gotovino in dobi takoj pri prodaji
šport, sleng napoved, kateri konj bo zmagal (na dirkah), napovedan zmagovalni konj

on the spot na mestu, brez odlašanja, takoj; ameriško, sleng v (življenjski) nevarnosti, v stiski, v škripcih
without spot brez napake, neoporečen
the spot pravo mesto
a spot of whisky požirek, kaplja whiskyja
spot check (naključni) poskus
beauty spot lepotno znamenje
a delightful spot čudovit košček (konček, kotiček) zemlje
sun-spot sončna pega
tender spot figurativno občutljivo mesto, Ahilova peta; tisto, za kar je nekdo občutljiv
the people on the spot ljudje iz določenega kraja, prebivalci
to arrive on the spot of five dospeti točno ob petih
to be on the spot biti na mestu, biti dorasel položaju; šport biti v formi
can the leopard change his spot? ali volk lahko spremeni svojo naravo?
he has come out without a spot on his reputation izvlekel se je iz zadeve brez madeža na svojem ugledu
to put s.o. on the spot ameriško, sleng spraviti koga v zadrego, ugnati ga v kozji rog, vzeti ga na piko

2. pridevnik
ekonomija takoj dobavljiv, dostavljiv; takoj plačljiv; gotovinski; krajevno omejen (broadcasting radijska reklama)

správiti (-im) | správljati (-am)

A) perf., imperf.

1. (s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom)
spraviti lisico iz brloga stanare la volpe
spraviti zamašek iz steklenice estrarre il tappo dalla bottiglia
spraviti omaro skozi vrata far entrare l'armadio dalla porta
spraviti les iz gozda trasportare il legname dal bosco
spraviti blago mimo carinikov introdurre clandestinamente, contrabbandare la roba

2.
z udarcem spraviti koga na tla stendere qcn. con un pugno
spraviti koga iz zapora far uscire qcn. di prigione
spraviti koga v zapor, za zapahe cacciare qcn. in prigione
spraviti od doma, od hiše cacciare di casa
spraviti oviro s poti rimuovere l'ostacolo
spraviti madež s tkanine togliere, eliminare la macchia dal tessuto, smacchiare il tessuto
spraviti otroke v posteljo portare i bambini a letto
spraviti pijanca na noge rimettere in piedi l'ubriaco
spraviti stvari v red rimettere le cose in ordine
spraviti stvari v sklad coordinare qcs.
spraviti koga k pameti ricondurre alla ragione, far ragionare qcn.
spraviti koga v bes, obup, zadrego far arrabbiare, disperare; mettere in imbarazzo qcn.
spraviti koga v nesrečo causare la rovina di qcn.
spraviti koga pod svojo oblast sottomettere qcn.

3.
spraviti konja v dir spronare il cavallo al galoppo
spraviti napravo v gibanje avviare, mettere in moto il meccanismo

4. spraviti ob far perdere:
spraviti ob premoženje far perdere il patrimonio
spraviti ob živce far impazzire
spraviti ob čast far perdere la reputazione

5. mettere, portare in serbo; immagazzinare:
spraviti seno immagazzinare il fieno

6. mettere via, riporre, mettere al sicuro:
spraviti dokumente mettere via i documenti
spraviti denar, zlatnino mettere al sicuro il denaro, i preziosi

7. riconciliare, rappacificare:
spraviti sprte sosede riconciliare i vicini in lite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
s težavo spraviti iz koga besedo stentare a cavare di bocca qualche parola a qcn.
spraviti koga s poti, s sveta ammazzare qcn., far fuori, togliere di mezzo qcn.
ničesar ne moči spraviti z jezika non poter dire niente
spraviti si koga z vratu liberarsi di qcn.
spraviti koga h kruhu trovare un lavoro per qcn., sistemare qcn.
spraviti koga na led ingannare, truffare qcn.; pog. fregare qcn.
pren. spraviti podjetje na noge rimettere in sesto l'impresa
spraviti koga na beraško palico ridurre qcn. sul lastrico
spraviti koga na pravo pot riportare qcn. sulla retta via
spraviti na svet mettere alla luce, partorire
spraviti na oni svet mandare all'altro mondo, ammazzare
spraviti otroke sistemare i figli
spraviti prireditev pod streho allestire (con successo) uno spettacolo
spraviti v denar vendere
spraviti koga v grob provocare la morte di qcn.
spraviti koga v kozji rog mettere qcn. nel sacco
pog. spraviti vase mangiare
spraviti dol mandar giù
pog. spraviti skup, skupaj izpit dare, superare l'esame
spraviti v nesrečo causare la rovina di qcn.
spraviti v neugoden položaj mettere in difficoltà
spraviti v bolnico ricoverare all'ospedale
spraviti v obup far disperare, portare alla disperazione
spraviti v promet mettere in circolazione
spraviti v zagato mettere nei guai
spraviti v zmoto indurre in errore

B) správiti se (-im se) | správljati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. andarsene; andare:
spraviti se spat andare a letto
spraviti se izpod nog, izpred oči togliersi di tra i piedi, sparire dagli occhi

2. spicciarsi:
hitro se spravi, ne moremo čakati e spicciati! Non possiamo aspettare

3. accingersi, mettersi a:
spraviti se k branju, delu mettersi a leggere, al lavoro

4. spraviti se nad (napasti, napadati) attaccare qcn.

stoßen (stieß, gestoßen) suniti, suvati; irgendwohin: poriniti, porivati, potiskati, potisniti, pahniti, pehati; zur Seite: odriniti, suniti vstran; weg, von sich: odriniti, pahniti stran, poriniti stran; Sport suniti, suvati; (zerstoßen) Zucker usw.: zdrobiti; Technik potiskati; (koitieren) porivati; intransitiv Fahrzeug: tresti; Wind: pihati v sunkih; Bock, Stier: napadati z rogovi; Vogel: strmoglaviti;
an: stoßen an etwas zadeti ob, zaleteti se v, figurativ spotikati se nad; sich am Knie/Kopf stoßen udariti se v koleno/glavo; stoßen an (angrenzen) mejiti na;
auf: stoßen auf figurativ naleteti na; Straße: peljati na;
aus: stoßen aus izriniti iz;
gegen: stoßen gegen zadeti ob, zaleteti se v (mit z) ;
in: stoßen in ein Messer ins Herz: zadreti v, zariniti v; ins Horn stoßen zatrobiti na rog; in die Rippen stoßen suniti pod rebra;
mit: mit der Nase auf etwas stoßen jemanden s prstom pokazati komu na;
nach: stoßen nach jemandem mahati proti (komu), brcati proti (komu);
von: stoßen vom Thron vreči s prestola; von sich stoßen odriniti;
vor: vor den Kopf stoßen užaliti (koga), prizadeti (koga);
zu: stoßen zu jemandem pridružiti se (komu)

tenorsk|i [ó] (-a, -o) tenoral; Tenor- (instrument das Tenorinstrument, ključ der Tenorschlüssel, rog das Tenorhorn, saksofon das Tenorsaxophon, oboa die Tenoroboe)

tȉkva ž
1. bot. buča: pokondirena tikva jara gospoda
2. ekspr. neumna glava, buča; tikva bez korijena, korena človek brez ugleda in sorodstva; saditi s kim -e pajdašiti se s kom; ko s davolom -e sadi, o glavu mu se razbijaju po slabi družbi glava boli; sabiti koga u -u spraviti koga ob ugled, ob besedo, zavezati komu jezik; duvati s kim u jednu -u trobiti s kom v isti rog

tornillo moški spol vijak; vojska ubežništvo, dezerterstvo

tornillo sin fin brezkončen vijak, sveder
tornillo de Arquímedes vodni vijak
prensa de tornillo vijačna svora
apretarle a uno los tornillos (fig) koga v kozji rog ugnati
le falta un tornillo (fig) manjka mu eno kolesce, ni čisto pri pravi pameti

trobenta samostalnik
1. (glasbilo) ▸ trombitaMoje besede je preglasil zvok trobente. ▸ Szavaimat túlharsogta a trombita hangja.Vsi člani družine znajo igrati trobento, rog in pozavno. ▸ A család minden tagja tud trombitán, kürtön és harsonán játszani.
Sopomenke: trobilo
Povezane iztočnice: navijaška trobenta, pikolo trobenta, baročna trobenta, jazz trobenta, gasilska trobenta, vojaška trobenta, žepna trobenta

2. (glasbenik) ▸ trombita, trombitásNa koncertu bo nastopil tudi trio trobent. ▸ A hangversenyen egy trombitatrió is fellép.
Uprizorili smo pravo kraljevsko dobrodošlico: pred njima so hodile trobente in fanfare ter zastavonoše z angleško, italijansko in venezuelsko zastavo. ▸ Igazi királyi fogadtatásban részesítettük őket: trombiták és fanfárok haladtak előttük, valamint zászlóvivők angol, olasz és venezuelai zászlókkal a kezükben.

3. (igranje trobente) ▸ trombita-, trombitaŠtudij trobente je končal na glasbeni akademiji v Ljubljani. ▸ Trombitatanulmányait a ljubljanai Zeneakadémián végezte.Ko sem bil star dvanajst let, sem se začel učiti trobento, to pa zato, ker izhajam iz glasbene družine. ▸ Tizenkét éves koromban elkezdtem trombitálni tanulni, mégpedig azért, mert zenész családból származom.
4. (goba) ▸ trombitagomba
Če ste nabrali lisičke ali trobente, jih lahko nanizate na vrvico in obesite, da se sušijo na zraku. ▸ Ha rókagombát vagy trombitagombát szedett, akkor zsinórra felfűzve kiakaszthatja őket a levegőre, hogy száradjanak.
Trobent sicer nisva našla, sva pa vsak nabrala lepo porcijo gob. ▸ Trombitagombát ugyan nem találtunk, de mindketten szedtünk egy-egy szép adag rókagombát.
Povezane iztočnice: črna trobenta, mrtvaška trobenta, žolta trobenta

5. (izpušni sistem) ▸ kipufogódobBistvena vizualna razlika je pri zadku, saj opazovalec ne uzre dveh ločenih trobent, ampak značilen dizlov izpušni sistem. ▸ A fő vizuális különbség a hátsó részen látható, ahol a megfigyelő nem két különálló kipufogódobot, hanem egy jellegzetes dízel kipufogórendszert lát.

6. (o zvoku ali obliki trobente) ▸ trombitaSestrična je slike spravila na podstrešju, kjer jih je uničila voda, nekatere pa je dala otrokom, da so si iz njih naredili papirnate trobente. ▸ Az unokahúga a képeket a padláson tárolta, ahol tönkretette őket a víz, néhányat közülük pedig a gyerekeknek adott, akik papírtrombitákat készítettek belőlük.
Ustnice so se mu zaoblile v gumijasto trobento in iz nje se je ulil zveneč tok besed. ▸ Ajkai gumitrombitává kerekedtek és zengő szóáradat tört ki belőlük.

7. (o propagandi) ▸ harsona, szócső, szólamEn sam primer pomnimo, ko je v političnih debatah povzdignil glas, pa je bil še vedno tišji kot znamenite parlamentarne trobente. ▸ Egyetlen olyan példára emlékszünk, amikor egy politikai vitában felemelte a hangját, és még akkor is halkabb volt, mint a híres parlamenti megmondóemberek.
Ko politične trobente molčijo, naj govore dejanja. ▸ Amikor a politikai harsonák hallgatnak, akkor beszéljenek a tettek.
Sopomenke: trobilo

trobílec (-lca) m muz. suonatore di ottoni:
trobilec na rog cornista
trobilec na pozavno trombonista
trobilec na tubo suonatore di tuba

trobi|ti [ó] (-m) zatrobiti na instrument: (ein Instrument) blasen, zelo glasno: schmettern; na trobento: trompeten (tudi figurativno); vozilo: hupen; ladja: tuten
figurativno trobiti v isti rog in dieselbe Kerbe hauen

trobíti (-im) imperf.

1. suonare la tromba, il corno (e sim.):
trobiti zbor, umik suonare l'adunata, la ritirata
lov. nekdaj trobiti halali suonare l'hallalì

2. avt. suonare il clacson, clacsonare:
trobiti vsevprek strombazzare

3. pren. divulgare, diffondere, strombazzare:
trobiti laži strombazzare menzogne

4. ripetere continuamente, con insistenza:
nehaj že trobiti eno in isto smettila di ripetere sempre la stessa cosa
pren. trobiti v isti rog ululare coi lupi

tróbiti to trumpet; to blow (ali to sound) a trumpet

tróbiti alarm to sound an alarm
tróbiti za juriš to sound the charge
tróbiti za nočni počitek, spanje vojska to sound the retreat, ZDA to play taps
tróbiti k umiku to sound the (oziroma a) retreat
vedno v isti rog trobi (figurativno) he's always singing the same old tune (ali humoristično the tune the old cow died of)
tróbiti komu na ušesa to din into someone's ears

tuli|ti (-m) zatuliti heulen; (rjoveti) brüllen; množica, pijanci: johlen, grölen; pes: jaulen, heulen
tuliti na vso moč (jokati) Rotz und Wasser heulen
otrok: plärren
tuliti v luno ipd.: (etwas) anheulen
figurativno tuliti v isti rog ins selbe Horn blasen
tuliti v luno den Mond anbellen, anheulen
tuliti z volkovi mit den Wölfen heulen
začeti tuliti losheulen
figurativno tuliti kot žival wie ein [Schloßhund] Schlosshund heulen
figurativno (to je,) da bi tulil! (das ist) zum Schreien!

ugnati (užênem) unterkriegen, in den Griff bekommen; (stisniti v kot) in die Enge treiben; (zavezati jezik) zum Schweigen bringen
ugnati v kozji rog ins Bockshorn jagen

ugnáti

ugnáti koga to drive someone into a corner, to corner someone
ugnáti koga v kozji rog (figurativno) to bully someone, to intimidate someone

ugnáti

ugnati koga faire plier (ali céder) quelqu'un, venir à bout de quelqu'un, mettre quelqu'un au pied du mur, pousser quelqu'un dans ses retranchements
ugnati koga v kozji rog intimider quelqu'un, faire peur à quelqu'un, acculer quelqu'un

ugnáti (užênem) perf.

1. domare; aver la meglio su; vincere; stancare:
ugnati konja domare il cavallo
ugnati razgrajača aver la meglio sullo sbraitone
ugnati sovražnika z zvijačo vincere il nemico con uno stratagemma
težko delo ga hitro užene il lavoro pesante lo stanca presto

2. sedare, calmare:
ugnati kašelj sedare la tosse
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ugnati koga v kozji rog mettere nel sacco qcn.