Franja

srébati (-am) | srébniti (-em) imperf., perf. sorbire, sorseggiare, bere; centellinare; succhiare:
srebati juho bere il brodo
srebati školjke succhiare le conchiglie
srebati kavo centellinare il caffè
pog. rad ga sreba è un ubriacone, una spugna

sŕkati to sip

on ga rad srka he likes his tipple (ali his pint); he likes a drink; he likes to bend the elbow

sŕkati siroter, boire à petits coups (ali à petites gorgées)

rad ga srkati être adonné à la boisson, familiarno aimer la dive bouteille, bien lever le coude
srkati kavo siroter son café

sŕkati (-am) | sŕkniti (-em) imperf., perf.

1. sorseggiare, bere; succhiare:
čebele srkajo med iz cvetov le api succhiano il miele dai fiori
pren. rad ga srkati essere un ubriacone

2. centellinare

3. ekst. assorbire, imbeversi; aspirare:
pren. srkati besede nekoga pendere dalle labbra di qcn.

stekleníca (-e) f bottiglia; (s širokim vratom) caraffa; (pletenka) fiasco;
litrska steklenica bottiglia da un litro
termos steklenica bottiglia termica, termos
grlo, vrat steklenice collo della bottiglia
dno steklenice fondo della bottiglia
steklenica olja, piva, vina bottiglia di olio, di birra, di vino
pren. rad segati po steklenici essere un beone, sbevazzare, cioncare
bordoška, renska, šampanjska steklenica bottiglia bordolese, renana, sciampagnotta
fiz. leydenska steklenica bottiglia di Leyda
kem. reagenčna steklenica bottiglia per reagenti

stik¹ moški spol (-a …)

1. (dotik) die Berührung, die Tuchfühlung, (navezava) der [Anschluß] Anschluss

2. der Kontakt (telesni Körperkontakt)
stiki množina Kontakte množina
|
navezovanje stikov die Fühlungnahme
ki ima težave pri navezovanju stikov kontaktgestört
negovanje stikov die Kontaktpflege
nezmožen/nesposoben za navezovanje stikov kontaktunfähig
nezmožnost navezovanja stikov die Kontaktunfähigkeit, omejena zmožnost: die Kontaktarmut
pomanjkanje stikov die Kontaktarmut
poskus navezave stika der Annäherungsversuch
prepoved/preprečitev stikov die Kontaktsperre
težava pri navezovanju stikov die Kontaktschwierigkeit
zavrtost v navezovanju stikov die Kontaktschwäche
zavrt v navezovanju stikov kontaktschwach
bati se stikov/izogibati se stikom kontaktscheu sein
navezati stike z in Verbindung treten mit, Kontakt aufnehmen mit
ki rad navezuje stike kontaktfreudig
ki nerad navezuje stike kontaktscheu, kontaktarm
odprtost za stike die Kontaktfähigkeit, Kontaktbereitschaft
odprt za stike kontaktfähig
pogrešati stike unter Kontaktmangel leiden
prekiniti stike z brechen mit, [Schluß] Schluss machen mit
priti v stik z in Berührung kommen mit
spraviti v stik z in Berührung bringen mit
stopiti v stik z/vzpostaviti stike z Kontakt aufnehmen mit, Kontakte herstellen mit
vzpostavljanje/navezovanje stika die Kontaktaufnahme
biti v stiku in Verbindung sein, Tuchfühlung haben mit, in Kontakt stehen mit
ostati v stik in Verbindung bleiben, (ne prekiniti pogovorov) im Gespräch bleiben, s stroko: die Fühlung nicht verlieren
v osebnem stiku von Mensch zu Mensch ➞ → stiki z javnostjo

storíti to do; to make; to commit; to perform, to execute; zoologija (povreči) to give birth to young, (o kravi) to calve

kaj storíti? what's to be done?
kaj naj storim? what am I to do?
storíti dobro (slabo) delo to do a good (a bad) deed
storíti svojo dolžnost to do one's duty
storíti uslugo komu to do a favour (ali a service) for someone
storíti slabo (dobro) uslugo komu to do someone a bad (a good) turn
storíti slabo uslugo komu to do someone a disservice, arhaično to disserve someone
storíti komu krivico to do someone a wrong, to be unfair (ali not to be fair) to someone
rad storíti to do willingly, to do with a good grace
nerad, prisiljeno storíti to do with a bad grace
storíti kaj iz lastne volje to do something of one's own free will
storíti, kot da... to make a show of..., to pretend...
storíti napako to make a mistake, to commit (ali to make) a blunder
tega ne storim rad I hate doing this
storite, kar hočete! do as you like (ali as you please)!
bomo videli, kaj se da storíti we shall see what can be done
to ti bo dobro storilo that will do you good
storil bom vse, kar bo le mogoče I'll do my best (ali my utmost)
vino mi ne stori dobro wine does not agree with me
ti bi (naj)bolje storil, če bi ostal doma you'd better (oziroma best) stay at home
on si ne stori nič iz tega (figurativno) he doesn't give a damn (ali a tinker's cuss) about it, he takes it easy
ne stori si nič iz tega! take it easy!
rečeno, storjeno no sooner said than done
to je laže rečeno kot storjeno that's easier said than done
kar je storjeno, je storjeno what's done can't be undone
mnogo je bilo storjenega much has been done

stréči to serve; to attend to, to wait on

stréči bolniku to tend a sick person
vam že kdo streže? (v trgovini) are you being attended to?, (pri mizi) is anyone serving you?
stréči stroju to be in charge of (ali to mind) a machine
stréči strastem to indulge one's passions, to be a slave to one's passions
stréči topu vojska to serve a gun
stréči pri mizi to serve at table, to wait at table
stréči svojim osebnim interesom to look after one's private interests
on ima rad, da se mu streže he likes to be waited on
stréči po življenju komu to make an attempt on someone's life
kakor se ji streže, tako kosa reže you get what you pay for

strelja|ti [é] (-m) ustreliti schießen, feuern; iz puške, pištole: (ein Gewehr/eine Pistole) abfeuern
streljati z možnarjem böllern
ironično : knallen, ballern
brezciljno streljati herumschießen
streljati dol hinunterschießen, herunterschießen, hinunterfeuern
streljati na slepo (srečo) drauflosfeuern, drauflosschießen
streljati nazaj zurückschießen, zurückfeuern
streljati z ostro municijo scharf schießen
začeti streljati losschießen, losknallen, losfeuern, losballern
streljati preko cilja über das Ziel hinausschießen (tudi figurativno)
streljati z očmi figurativno Blicke schießen
streljati s topovi na vrabce figurativno mit Kanonen auf Spatzen schießen
ki dobro strelja [schußstark] schussstark
ki rad/hitro strelja schießwütig
ki slabo strelja [schußschwach] schussschwach

svét (-á) m

1. mondo, universo; terra:
star kot svet vecchio come Matusalemme
stvarjenje sveta la creazione del mondo
spoznavati svet conoscere il mondo
lit. Pot okoli sveta v 80 dneh Il giro del mondo in 80 giorni

2. (celota vsega, kar biva na zemlji) mondo:
duhovni, predmetni, stvarni svet il mondo spirituale, il mondo reale
naravni in nadnaravni svet il mondo naturale, il mondo sovrannaturale

3. (del zemeljske površine) area, zona:
gorat, hribovit svet zona montuosa
raven svet zona pianeggiante

4. (celota bitij, stvari, pojavov v naravi) mondo, ○:
organski, neorganski svet il mondo organico, anorganico
rastlinski svet le piante, la flora
ribji svet i pesci
živalski svet gli animali, la fauna

5. (celota pojavov duševnega življenja človeka) mondo, sfera:
čustevni, notranji svet la sfera sentimentale, intima
podzavestni, psihični svet la sfera del subconscio, psichica

6. (skupnost ljudi glede na družbeno ureditev, kulturne in socialne značilnosti) mondo:
antični svet il mondo antico
moderni, sodobni svet il mondo moderno

7. (celota pojavov na kakem prodročju človekovega udejstvovanja) mondo:
svet kulture, politike il mondo della cultura, della politica
svet znanosti in tehnike il mondo della scienza e della tecnica

8. (skupina ljudi, ki jih družijo podobni interesi, enak spol, družbena pripadnost) ○, mondo:
moški, ženski svet gli uomini, le donne
mladi svet i giovani
strokovni svet i tecnici, i professionisti, gli esperti
slovanski svet gli slavi

9. (življenje v družbi, javnem življenju) mondo:
odpovedati se svetu rinunciare al mondo

10. (ljudje, javnost) il mondo, la gente, il pubblico:
svet je hudoben, krut la gente è malvagia, crudele
star. na ulicah se je trlo sveta una gran folla brulicava per le strade
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(zaradi tega) se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
pren. to se dogaja, odkar svet stoji succede così da che mondo è mondo
pren. rad bi svet na glavo postavil vorrebbe mettere il mondo sottosopra
pren. čutiti se odrezanega od sveta sentirsi isolato dal resto del mondo
pren. pogledati, prijokati na svet venire al mondo, nascere
pren. požvižgati se na ves svet infischiarsene di tutto e di tutti
pren. saj nisem šele danes na svet prišel non sono mica così ingenuo (da crederlo)!
spraviti ... otrok na svet mettere alla luce... figli
pren. po svetu hoditi z odprtimi očmi girare il mondo tenendo gli occhi bene aperti
živeti med svetom essere un laico (non stare in un convento)
ne storiti česa za nič na svetu non fare una cosa per tutto l'oro del mondo
spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
rel. oni svet l'aldilà
politika mu je tuj svet di politica non s'intende
raziti se na vse konce sveta disperdersi per il mondo
pren. kraj je na koncu sveta il luogo è in capo al mondo
filoz. čutni svet il mondo sensibile
PREGOVORI:
denar je sveta vladar il denaro è il re del mondo

svojeglav pridevnik
1. (o uporniški osebi ali dejanju) ▸ önfejű, makacs, csökönyösNaši sodniki so včasih res precej svojeglavi. ▸ A bíráink elég önfejűek tudnak lenni.
Najstniki so precej muhasti in svojeglavi. ▸ A tizenévesek meglehetősen szeszélyesek és önfejűek.
Jose Mourinho ima rad rahlo svojeglave in samozavestne nogometaše. ▸ José Mourinho szereti a kissé önfejű és magabiztos játékosokat.

2. (kar je težko nadzirati) ▸ öntörvényű
Ja, hrbtenica je zapletena in svojeglava zadeva. ▸ Igen, a gerinc egy összetett és öntörvényű dolog.
Sodobni avtomobili sicer veljajo za dokaj zanesljive, a vendar je tudi tehnika lahko zelo svojeglava. ▸ Bár a modern autók meglehetősen megbízhatónak számítanak, a technológia is nagyon öntörvényű lehet.

šahira|ti (-m) (igrati šah) Schach spielen
rad šahirati ein Schachfreund sein

tóda konj. ma, però, invece:
šel bi rad, toda ... vorrebbe andare, ma...

tvégati to risk, to run a risk (ali risks), to run the risk of, to take risks; to venture, to hazard, (žargon) to chance it, to chance one's luck; figurativno to take a leap in the dark

nič ne tvégati to take no risks, to take no chances
tvégati skok to chance (ali to risk) a jump, to risk jumping
tvégati svoje življenje to risk one's life
rad tvegam 50 SIT I am willing to risk 50 tolars
močno tvegaš, da izgubiš vse you are running a great risk of losing everthing
ko je to storil, je tvegal svoje življenje in doing that he took his life in his hands
kdor nič ne tvega, nič nima nothing venture, nothing win

udóbje, udóbnost confort moški spol , commodité ženski spol , aise ženski spol

z vsem udobjem avec tout le confort
rad imam svoje udobje j'aime mes commodités

uhó ear; (šivanke) eye (of a needle); (košare, posode) handle

srednje uhó middle ear
zunanje uhó auricle
ostro uhó keen ear, quick ear
oslovsko uhó (v knjigi) dog-ear
napraviti oslovsko uhó (v listu, knjigi) to dog-ear (a page, a book)
bolečina v ušesu earache
vnetje ušesa otitis
vnetje srednjega ušesa inflammation of the middle ear
ušesa me bolé I have (ali pogovorno I've got) earache
krik, ki gre skozi ušesa an earsplitting, earpiercing scream
šumenje v ušesih buzzing in the ears
ščitnik za uhó earflap, ZDA earmuff
zrcalo za uhó medicina auriscope, otoscope
biti gluh na levo uhó to be deaf in the left ear
do ušes je zadolžen he is up to his ears in debt, he is over head and ears in debt
biti do ušes zaljubljen to be head over heels in love
imeti ostro uhó (figurativno) to have a quick (ali a sharp) ear, to have excellent hearing
pocukati, povleči koga za uhó to tweak, to pull someone's ear
napeti ušesa to prick up one's ears, to be all ears
naleteti na gluha ušesa to find deaf ears
nekaj bi ti rad povedal na uhó I'd like a word in your ear
prišlo mi je na uhó it came to my hearing
naviti komu ušesa to tweak someone's ears
pridigati gluhim ušesom (figurativno) to fall on deaf ears
(za)mašiti si ušesa to stop up one's ears
poslušati le z enim ušesom to listen with only half an ear
konj striže z ušesi the horse twitches his ears
vleči na ušesa to listen attentively, to prick up one's ears
za ušesa privleči (kako zadevo) (figurativno) to drag in a matter by the ears
v (levem, desnem) ušesu mi zveni my (left, right) ear is ringing (ali is burning)
pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven (figurativno) (it goes) in (at) one ear and out (at) the other
v ušesih mi je zvenelo (= morali so govoriti o meni) my ears were burning
stene imajo ušesa walls have ears
v uhó me piši! (žargon) go and fly a kite!

ukvárjati se (-am se) imperf. attendere, occuparsi, praticare, coltivare:
ukvarjati se z bolniki attendere ai malati, assistere i malati
ukvarjati se s filatelijo occuparsi di filatelia
ob vikendih se rad ukvarjam s kuho il fine settimana mi piace sfornellare
ukvarjati se z nepoštenimi posli intrallazzare
ukvarjati se z odvetništvom esercitare l'avvocatura
ukvarjati se z zvodništvom ruffianeggiare

umi|ti (-jem) umivati waschen (se sich)
površno/na hitro se umiti Katzenwäsche machen
umiti si roke sich die Hände waschen, figurativno seine Hände in Unschuld waschen
roka roko umiva figurativno eine Hand wäscht die andere
ki se ne umiva rad wasserscheu

vàš (váša -e)

A) adj.

1. vostro; suo:
vaši športniki i vostri sportivi
vaša dolžnost je, da pridete è suo dovere venire

2. (v nagovoru, ob naslovu za najvišje državne predstavnike, vladarje) Vostro, Suo:
Vaše kraljevo veličanstvo Vostra Maestà
Vaša ekscelenca Sua Eccellenza
Vaša gnada Vostra Grazia
Vaša presvetlost Sua Signoria Illustrissima
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
on je vaših let ha la vostra età
pog. če bi bil jaz na vašem mestu al suo posto, se fossi in lei
v vašem primeru nel suo caso
dajte že mir s tem vašim športom e finitela una buona volta con questo vostro sport!
to ni vaša stvar non sono cose che la riguardino
to bi rad slišal iz vaših ust questo vorrei sentirlo da lei

B) vàš (váša -e) pron. vostro; suo:
vaši so izgubili i vostri (sportivi, giocatori e sim.) hanno perso
v mestu sem videl vaše in città ho incontrato i suoi (parenti)
naj bo po vašem e sia come dice (vuole) lei
tu ni nič vašega qua non c'è niente di suo

védeti to know; to be aware (of); to realize

zanesljivo védeti to be positive about
védeti za kaj to be in the know, to be aware (of something), to be cognizant (of something)
dobro vedoč za kaj fully cognizant of something
vem za nekoga, ki... I know of someone who...
kolikor vem as far as I know, for aught I know (of)
ne da bi jaz vedel (= kolikor mi je znano ne) not that I know
pa še kako dobro to vem! don't I know it!
bojim se, da zdaj nič več ne vem (kot prej) I fear I am none the wiser
on dobro ve, kaj se je zgodilo he well knows (ali he is well aware of) what happened
ne védeti za kaj to be ignorant of something
rad bi vedel I should like to know, I wonder (ali, če whether, if)
ko bi bil (jaz) vedel! if only I had known!
védeti o čem to be well aware (ali arhaično apprised) of something
nihče ne ve, kaj se utegne zgoditi there is no knowing what may happen
védeti, kaj hočemo (= ne omahovati) to know one's own mind
kako, da jaz ne bi tega vedel! don't I know it!
to sam le predobro vem (= komu to pripovedujete?) you are telling me!
influenca, defterija in ne vem, kaj še vse influenza, diphtheria, and goodness knows what else
védeti najnovejše (o) to be well up (in), to be au courant (ali up-to-date) with
človek nikoli ne ve (= nikoli ne veš) you never know, you never can tell
kako naj vem, kam je šel how should I know where he went
ali še veš? do you remember?
ne vem ne kod ne kam I don't know which way to turn