Franja

eau [o] féminin voda; sijaj (diamanta); pluriel vode, vodovje; zdravilni vrelci, kopališki kraj; toplice; slatina; studenec; marine vodni razor (za ladjo)

eau blanche raztopina svinčevega acetata
eau bénite blagoslovljena voda
eau de Cologne kolonjska voda
eau courante, (familier) de robinet tekoča voda
eau dormante stoječa, mirujoča voda
eau douce sladka voda, mehka voda
eau d'égouts odtočna voda
Eaux et Forêts vodna in gozdna uprava
eau de fonte des neiges snežnica
eau gazeuse pokalica, sodavica
eau glacée ledena voda
eaux grasses, ménagères pomije
eaux industrielles industrijske odplake
eau de lessive pralni lug
eau lourde težka voda
eau de mine jamska voda
eau minérale slatina
eau oxygénée vodikov peroksid
eaux de pluie deževnica
eau (non) potable (ne)pitna voda
eau de puits voda iz vodnjaka
eaux résiduaires odplačne vode
eau salée slana voda
eau de Seltz sodavica
eau de source, eau vive studenčnica
eaux territoriales teritorialne vode
eau de vaisselle pomije
adduction féminin d'eau dovod vode
alimentation féminin en eau oskrba z vodo
basses eaux nizko vodno stanje; figuré pomanjkanje denarja, stiska za denar
chasse féminin d'eau izpiranje z vodo, izpiralna cev (v WC)
chute féminin d'eau slap
compteur masculin à eau vodni števec
conduite féminin d'eau vodovod
con-sommation féminin d'eau poraba vode
coup masculin d'épée dans l'eau (figuré) udarec v vodo, neuspešno dejanje
cours masculin d'eau vodni tok
diamant masculin de la plus belle eau diamant z najčistejšim sijajem
distribution féminin d'eau razdeljevanje vode, oskrbovanje z vodo
écoulement masculin d'eau odtok, odtekanje vode
à fleur d'eau na vodni površini
infiltration féminin d'eau vdiranje, pronicanje vode
jet masculin d'eau vodni curek; vodomet, fontana
jour masculin des grandes eaux dan (delujočih) vodometov (v Versaillesu)
niveau masculin d'eau vodna gladina, vodno stanje
prise féminin d'eau priključek na vodo
rat masculin d'eau vodna podgana
refroidissement masculin à eau hlajenje z vodo
trombe féminin d'eau vodna tromba
usine féminin de distribution des eaux vodovod
ville féminin d'eaux kopališki kraj
voie féminin d'eau vodna pot
aller aux eaux iti v slatinsko zdravilišče
s'en aller en eau de boudin, à vau-l'eau (figuré) iti po vodi, ne uspeti, ponesrečiti se, spodleteti
amener de l'eau au moulin de quelqu'un komu vodo na mlin dovajati
être comme l'eau et le feu (figuré) biti popolnoma različen po značaju, slabo se razumeti
être à l'eau (familier) biti uničen
être heureux comme un poisson dans l'eau počutiti se, biti srečen ko riba v vodi
c'est une goutte d'eau dans la mer (figuré) to je kaplja v morje
être tout en eau biti ves v znoju, kopati se v znoju, biti ves prepoten
faire eau, avoir une voie d'eau puščati vodo
le navire fait de l'eau ladja se oskrbi s pitno vodo
se fondre en eau (s)topiti se v solzah
s'imbiber, se gonfler d'eau napojiti se, biti napojen z vodo
se jeter dans l'eau skočiti v vodo (za kopanje)
à l'eau utopiti se
se jeter dans l'eau pour ne pas se mouiller priti z dežja pod kap
laver à l'eau oprati, umiti z vodo
mettre à l'eau spustiti v vodo (ladjo)
mettre de l'eau dans son vin (figuré) ubrati milejše strune, zmanjšati svoje zahteve
mettre l'eau à la bouche de quelqu'un komu skomine delati
nager entre deux eaux plavati pod vodo, figuré nobenemu se ne hoteti zameriti
naviguer, être dans les eaux de quelqu'un (figuré) biti privrženec neke osebe
se noyer dans un verre d'eau ne si znati pomagati v najmanjši težavi
d'ici là il passera de l'eau sous le pont dotlej bo minilo še precéj časa
pêcher en eau trouble v kalnem ribariti
porter de l'eau à la rivière nositi vodo v Savo
prendre les eaux jemati zdravilne kopeli
ne pas prendre l'eau ne prepuščati vode
se ressembler comme deux gouttes d'eau biti si podoben kot jajce jajcu
rester le bec dans l'eau ne se znati izvleči iz težave
revenir sur l'eau zopet priti na površje, figuré spet se postaviti na noge
rincer à l'eau splakniti z vodo
suer sang et eau potiti se od strahu, razburjenja, zelo se razburiti
le temps est à l'eau kaže na dež
tenir l'eau držati vodo, ne prepuščati vode
il tombe de l'eau dežuje
notre projet est tombé à l'eau naš načrt je padel v vodo
l'eau m'en vient à la bouche sline se mi pocedijo v ustih (ob tem)
vivre d'amour et d'eau fraîche živeti od ljubezni in zraka
l'eau va tou-jours à ! a rivière (figuré) denar pride vedno k denarju, k bogatinom
il n' est pire eau que l'eau qui dort (proverbe) tiha voda globoko dere
tant va la cruche à l'eau qu'à la fin elle se casse (proverbe) toliko časa se izpostavljati nevarnosti, da jo končno skupimo

echenēis, -idis, f (gr. ἐχενηΐς) držiladja, neka morska riba: O., Plin., Lucan.

elephās, -antis, m f, (gr. ἐλέφας) in polatinjeno (poseb. v odvisnih sklonih) elephantus -ī, m

1. slon: Kom., L. idr., elephas albus H., elephantus gravida Pl., elephanto beluarum nulla prudentior Ci., elephantus ornatus N. oborožen, dum in elephantis auxilium putant S.; preg.: elephanti corio circumtentus Pl. = topoumen. — Soobl. elephāns -antis, m: Auct. b. Afr., Plin.

2. met.
a) slonova kost: in foribus pugnam ex auro solidoque elephanto faciam V., porta perfecta elephanto V.
b) = elephantiasis: Lucr. (VI, 1114).

3. pren. slon, neka morska riba: Plin.

ēmungō -ere -mūnxī -mūntum (ē, mungere, indoev. kor. meuk, meug sluz, mokra nesnaga; prim. lat. mūcor plesnoba, mūcus sluz, mūgil [riba] smrkavica, gr. μύσσω = lat. emungo, gr. μυκτήρ nozdrv, gr. μύξα sluz, nos)

1. usekniti (usekovati), med. usekniti (usekovati) se: emungere se Corn., Suet., eam sunt consecuti corporis siccitatem, ut neque spuerent neque emungerentur Varr. ap. Non., emungi cubitis (ob komolce) Corn., saepe emungeris Iuv., (homo) emunctae naris H., Ph. tenkega nosu = človek, ki hitro najde napake drugih.

2. pren.
a) tu ut oculos emungare ex capite per nasum tuos Pl. da se ti oči izbijejo iz glave.
b) „komu kaj iz nosa izvleči“ = ukaniti koga, prevarati koga, vzeti mu kaj: aliquem Pl., Luc. ap. Non., emungere aliquem argento Ter., miserum me auro esse emunctum Pl., Pythias, emuncto lucrata Simone talentum H.

Opomba: Sinkop. pf. act.: ēmūnxtī (= ēmūnxisti) Pl.

enferrer [ɑ̃fɛre] verbe transitif prebosti (son ennemi svojega sovražnika, v dvoboju)

s'enferrer nabosti se; (riba) pogoltniti trnek; ujeti se (dans ses mensonges v lastnih lažeh)

erythīnus -ī, m (gr. ἐρυϑῖνος) (morska riba) rdeča trilja: O., Plin.

esox -ocis, m (kelt.) esok, neka riba, najbrž ščuka: Plin., Prisc., Isid.

espada ženski spol meč, rapir; dober borilec; (karte) pik; mečarica (riba)

espada en cinta z opasanim mečem
espada de Damocles Damoklejev meč
espada de dos filos dvorezen meč
hombre de capa y espada ugleden človek
pez espada mečarica (riba)
primer espada prvi borilec (pri bikoborbi); spreten človek
con la espada desnuda z golim mečem; odločno, z vsemi sredstvi
con espada en mano nasilno, s silo, hudó
ceñir espada služiti vojake
desnudar (sacar) la espada potegniti meč
pasar a espada posekati, poklati
poner a uno entre la espada y la pared koga (v kozji rog) ugnati, užugati
es buen espada on je dober polemik
as de espadas pikov as
danza de espadas ples z meči

evropska jegulja stalna zveza
zoologija Anguilla anguilla (riba) ▸ európai angolna
Sopomenke: rečna jegulja

evropska ščuka stalna zveza
zoologija Esox lucius (sladkovodna riba) ▸ csuka
Sopomenke: navadna ščuka

exōcoetus -ī, m (gr. ἐξώκοιτος) eksocet, riba, ki baje hodi na kopno spat: Plin.

exormiston -ī, n (gr. ἐξορμιστόν) eksormist, neka riba, menda vrsta gruja: Cass.

faber -bra -brum (indoev. kor. dhabh skladno stikati, lepotiti) spreten, umet(el)en, mojstrski: Prud., ars O., signaculum faberrimum Ap. Adv. fabrē: Pl., Mel., Sil., Ap.; superl. faberrimē: Ap., Amm. Pogosto fabrē faciō ali v sklopu fabrēfaciō -ere -fēcī -factum spretno (umetelno, mojstrsko) izdelati, s pass. fabrēfīō -fierī -factus sum: Lact., Hier., Aug., classem fabrefecit Aur., ex aere multa fabrefacta L. umetnine iz medi, argenti aerisque fabrefacti vis L. mnogo umetnin iz srebra in medi, ad id fabrefactis navigiis L., quidquid fabrefieri potest ex auro, ex argento, ex aere Vulg.; pren.: ut haec (fallacia) est fabre facta ab nobis Pl. premeteno nasnovana. — Večinoma kot subst. faber -brī m

1.
a) rokodelec (zlasti kovač in tesar), delavec, izdelovalec, umetnik, poseb. trde snovi (les, kamen, kovine) obdelujoči: Q., ferrarius PL. kovač, tignarius Ci. tesar, aerarius Plin. medar, kotlar, argentarius Icti. srebrar, compedum Aus. sponar, mancipium pro fabro aut pro tectore emere Ci., ferrum forcipe faber (kovač) lacubus demittit O., faber volans Iuv. (o Dedalu) umetnik; pesn. z gen. snovi: faber aeris H. ali marmoris aut eboris fabri H. umetnik(i), obdelovalci medi, marmorja ali slonove kosti.
b) v pl. rokodelci, poseb. stavbarski: publice coactis fabris Ci., ille cum fabris se domum meam venturum esse dixit Ci., praefectus fabrûm locum tribulibus suis dedit Ci. delovodja, collegium fabrorum Plin. iun., fabri aedium Gell. stavbeniki; pren.: his crescunt patrimonia fabris Iuv.
c) occ. voj. rokodelska četa, okopniki, inženirski oddelek: duae fabrûm centuriae L., ex legionibus fabros deligit C., praefectus fabrûm C., N. idr. = načelnik inženirskega oddelka.

2. pren. riba kovač, sicer Zeus imenovana (Zeus faber, Linn.): O., Plin.

farónika (-e) f etn.
riba faronika orca

fiddle¹ [fídl] samostalnik
gosli, violina, godalo; nesmisel, norost

as fit as a fiddle zdrav ko riba
to hang up one's fiddle obesiti na klin; opustiti
to play first fiddle nositi zvonec, imeti glavno vlogo
to play second fiddle imeti podrejeno vlogo
there's many a good tune played on an old fiddle izkušen človck v mnogem prekaša mladino, stara modrost prekaša norost
a face as long as a fiddle žalosten obraz
to hang up one's fiddle when one comes home biti v družbi zabaven, doma pa dolgočasen

Filet, das, (-s, -s) Fleischstück: pljučna pečenka, beim Schwein: ribica, beim Geflügel: prsa; das falsche Filet riba

Fischblut, das, figurativ mrzla kri; Fischblut haben biti hladen/mrzel kot riba

fit⁵ [fit] pridevnik (fitly prislov) (for)
primeren, ustrezen, uporaben, zmožen, sposoben; zdrav; vreden

to feel (ali keep) fit dobro se počutiti
fit to eat užiten
I was fit to die of shame najraje bi se bil v tla udrl od sramu
as fit as a fiddle zdrav ko riba
more than is fit čezmerno, pretirano
I was fit to malo je manjkalo, da nisem
to think fit to odločiti se; raje narediti
to run to be fit to burst teči, dokler nam ne zmanjka sape
pogovorno I laughed fit to burst malo je manjkalo, pa bi bil počil od smeha
not to be fit to ne moči

fluvial rečni

navegación fluvial rečna plovba
pez fluvial rečna riba
por vía fluvial po rečni (vodni) poti

foncièrement [-sjɛ̃rmɑ̃] adverbe skrajno, zelo, vseskozi

foncièrement honnête vseskozi pošten
foncièrement sain zdrav ko riba